POPOLNA IZROČITEV EDSONA GLAUBER – NJEGOVA OPOROKA ZA REŠITEV DUŠ

POPOLNA IZROČITEV EDSONA GLAUBER – NJEGOVA OPOROKA ZA REŠITEV DUŠ

Jaz… pred Sveto Trojico, v čast in slavo Treh najbolj Svetih združenih Src Jezusa, Marije in Jožefa, s pomočjo in močjo Svetega Mihaela, Svetega Gabrijela, Svetega Rafaela, mojega Angela Varuha in mojih Svetih zavetnikov, darujem po rokah teh Najsvetejših združenih Src, enemu in Troedinemu Bogu, združeno z zaslugami trpljenja, smrti in vstajenja evharističnega Srca Jezusa Kristusa ter žalostmi in radostmi Svetih Src Marije in Jožefa, svoje življenje, svojo dušo, vse moje bitje z vsem   kar sem in kar imam: Svete maše, čaščenja, moje slabe odločitve, molitve, žrtve in pokoro v spravo za grehe sveta.

Od danes ne želim več razpolagati s seboj, da bi moja volja nikoli ne obstajala, da bi izginila v celoti in bi  bila prisotna samo Božja volja in njegova Božja ljubezen v mojem življenju.

Popolnoma se darujem Bogu za spreobrnjenje in rešitev duš. Naj se nobena duša, ki mi jo je Bog zaupal, ne obsodi za večni ogenj, naj se vse skesajo svojih grehov in stopijo na sveto pot njegovega kraljestva v slavi nebes.

Naj še najbolj težki grešniki, izgubljeni in vredni Božje pravičnosti, ne bodo kaznovani, temveč naj dosežejo Božje usmiljenja, ko nenehno posredujem zanje in prosim zanje božjih milosti.

Naj Gospod sprejme mojo žrtev kot odkupnino zanje, naj jim da v zameno njegovo odpuščanje in usmiljeno ljubezen.

Naj bodo vsa trpljenja, križi, solze, ki jih prenašam, po Božji volji in zanje, da se osvobodijo satanovih krempljev in  poti, ki vodijo v večno pogubljenje, naj uničijo moč pekla in dela zla, ki so razširjena po vsem svetu.

Naj bo Vsemogočni Bog vedno z menoj in naj njegova milost in moč mi nikoli ne zmanjkata, temveč naj bodo moja hrana in moja podpora, ki me oživlja in posvečuje vsak dan, da bi nekega dne resnično zaslužil za večno gledati nebesa, mojo veliko ljubezen in moje vse. Tistega, ki je, ki je bil in, ki pride: Pridi Gospod Jezus!

NAJ BO GOSPOD VEDNO SLAVLJEN, ČAŠČEN IN LJUBLJEN. AMEN!

PREČISTO SRCE SVETEGA JOŽEFA, BODI VARUH NAŠE DRUŽIN IN NEROJENIH OTROK!

 

 

Slovenija ima milost, ki je bila že leta 1675 posvečena svetemu Jožefu. Imamo dobre temelje za sprejemanje čaščenja Prečistega Srca svetega Jožefa in tako smo pridruženi vsem trem Srcem svete družine.

V našem času, ko je družina zelo ogrožena, je Slovenija leta 2012 dobila milost povezave z Amazonijo, v kateri ji je bilo prek vidca iz Itapirange dano razumevanje, da je treba za zaščito  družine vzpostaviti tudi spoštovanje Srce svetega Jožefa, skupaj z dvema Srcema, Jezusovim in Marijinim

.
V Sloveniji se zato v zadnjem desetletju širi čaščenje svetega Jožefa. To češčenje je nedvomno prispevalo k zmagi na  referendumih za zaščito družine, ki je skupnost moškega in ženske kot temeljne celice družbe. Skupnosti istega spola  ne morej biti za vzgojo otrok nadomestek družine.
Širjenje češčenja Prečistega Srca svetega Jožefa bo pritegnilo pomoč svetega Jožefa, da bi s svojo močno roko zaščitil družine v Sloveniji in po svetu. Zato vas prosimo, da častite Srce svetega Jožefa in ga prosimo, da postane poleg tega, da je zavetnik družin tudi ZAVETNIK NEROJENIH OTROK!

PREČISTO SRCE SVETEGA JOŽEFA, BODI VARUH NAŠE DRUŽINE!!

DUŠE V VICAH – MOLITEV – KAJ PRAVI EDSON – ITAPIRANGA IN KAJ JAKOB – MEDJUGORJE

O DUŠAH V VICAH – IZ INTERVJUJA  FRENKA MUZEK Z EDSONOM GLAUBER OB NJEGOVEM OBISKU V SLOVENIJI

Mati Božja se je prikazala na pokopališču v Itapirangi zato, ker so ljudje govorili: Oseba je umrla in je šla v nebesa. Niso se več spominjali nanjo, niso molili za svoje drage, ker so mislili, da jim je dobro. Mati Božja je rekla, da se moramo spominjati duš pokojnih, ki so v vicah. Moramo se spominjati ljudi, ker vsem ni dobro, kot nekateri mislijo. Ne vemo kaj so ljudje počeli, ko so živeli na zemlji, katere so bile njihove nepopolnosti, napake v življenju. Mnoge duše, ki so v vicah prosijo za naše molitve, da bi olajšale njihova trpljenja. Novembra leta 1997 se je Mati Božja prikazala v Itapirangi medtem ko smo molili. Prisotno je bilo mnogo romarjev ko je naju z mamo popeljala na pokopališče, da bi molili za duše v vicah. Mnogi ljudje se več ne spomnijo in ne znajo zadoščevati za svoje pokojne. Ne znajo narediti dejanj usmiljenja, da bi darovali sveto mašo za duše v vicah. Marija me je naučila: »Vzemi blagoslovljeno vodo, daruj za duše v vicah. Videl sem, da je tista kaplja blagoslovljene vode, tudi če je bila tukaj v tem svetu,  padla tam v vice na duše. Bile so srečne, ker so se počutile olajšane in njihove stiske so se odmaknile. Mati Božja pravi, da  če se ona ne bi prikazovala v teh časih, bi bile mnoge duše pogubljene v peklu. Zaradi milosti tolikih prikazovanj in molitev so duše, ki bi se morale pogubiti, začele na zemlji pot spreobračanja in namesto iti v pekel so šle v vice. Mnogi so zaslužili nebesa, toda tudi mnogi gredo v vice, ker niso opravili vseh stvari, kot bi morali. Spominjati se moramo naših pokojnih in tudi duš v vicah.

JAKOV JE ODGOVORIM ROMARJEM NA VPRAŠANJE ALI DUŠE V VICAH TRPIJO

Jakov se vedno potrudi kadar govori romarjem, a redko govori o detajlih, ki jih  prejel o onostranstvuje od Blagoslovljene Matere.

Pred nekaj leti je Jakov dal presenečen odgovor romarjem, ki so se zbrali okrog njegove hiše, kaj se dogaja ljudem v Vicah. Pred tem vrrašanjem je bil odgovor vidca vprašanje, kaj je v Božjih očeh pravo spreobrnjenje.

Jakov: Spreobrnjenje je postaviti Boga na prvo mesto v naših življenjih. Če imamo Boga imamo vse, imamo tudi odgovor na vse kar nas zanima. Bog nam vedno daje znamenja, kaj moramo storiti. TO JE SPREOBRNJENJE. Vprašati se moramo ali smo se dovolj spreobrnili! aLI JE NAŠI gOSPE TAKO SPREOBRNJENJE VŠEČ. vSAK DAN MORAMO BITI HVALEŽNI bOGU, ZA VSAK NOV DAN, KER NAM S TEM DAJE MOŽNOST, DA POSTANEMO BOLJŠI.

Vsak dan se zahvalim za nov dan, ker mi je dal še možnosti, da postanem boljši in mi pomaga, da ostanem na poti.

VPRAŠANJE: Ali duše v vicah zelo trpijo>?

JAKOV:: Mislim, da trpijo, da, trpijo. Naša Gospa nas je povabila. da molimo za duše v vicah, ker one potrebujejo naših molitev. To zame pomeni, da zagotovo trpijo. Torej se moramo vprašati, kar mi naredimo zanje. In seveda, kar lahko zanje naredimo je vsakodnevna molitev.

Naša Gospa je dela posebno sporočilo vidkinji Mirjani, kjer povdarja potrebo po molitvi za duše v vicah. Moramo moliti, ker so bile tam predolgo. Sveta Mati nam je razkrila, da ko molimo za duše v Vicah, lahko pomagamo sebi v življenju tu na zemlji.

Sporočilo, ki ga je Nebeška Mati 6. novembra 1986 dala Mirjani, nam da to spoznanje.

“Dragi otroci! Danes vas želim poklicati k vsakodnevni molitvi za duše v vicah. Za vsako dušo, molitev in milost je potrebna da doseže Boga in Njegovo ljubezen. Ko to izvršujete, dragi otroci, pridobite nove priprošnjike,  ki vam bodo v življenju pomagali spoznati, da vse zemeljske stvari za vas niso pomembne, da  samo nebesa so tista, za katera si je treba prizadevati. Zato, dragi otroci, neprestano molite , da boste lahko pomagali sebi in drugim, ki jim bodo vaše molitve v veselje.
Hvala, da ste se odzvali mojemu klicu.”

NAŠA GOSPA NAS KLIČE. KRALJICA ROŽNEGA VENCA IN KRALJICA MIRU NAS KLIČE, DA SLIŠIMO NJEN GLAS:

po 104 letih prikazovanj v Fatimi,

po 40 letih prikazovanj v Medjugorju,

po 27 letih prikazovanj v Itapirangi,

Kliče nas na več kot 500 krajih prikazovanj v svetu v zadnjem stoletju.

 

 

 

DEVETDNEVNICA H KARMELSKI MATERI BOŽJI – LITANIJE KARMELSKE GOSPE

OD 7.7. DO 15.7. 2021

KDOR ZAČNE DANES 0D 8. DO 16.7. 2021

Prejem škapulirja Karmelske Matere Božje. (kdor se bo prijavil)

DEVETDNEVNICA H KARMELSKI MATERI BOŽJI

 

UVODNA MOLITEV

Mati in Kraljica Karmela,

k tebi prihajam z zaupanjem

v tvojo materinsko ljubezen in tvoje varstvo.

Vodi me na poti vere in me podpiraj,

da ne omagam.

Moja dobra Mati, ti rada pomagaš svojim otrokom

in z nežnostjo skrbiš za vse njihove potrebe.

Prisluhni mojim prošnjam,

ki ti jih izročam v tej devetdnevnici

(povej svoj namen).

Izprosi mi pri vsemogočnem Bogu,

kar je dobro zame in za vse, za katere te prosim.

Zavaruj nas s svojim plaščem

s svojo nežno materinsko ljubeznijo

in nas varno vodi k svojemu Sinu Jezusu.

S teboj ga želim ljubiti in slaviti

zdaj in vso večnost,

ki z Očetom in Svetim Duhom živi in kraljuje,

Bog na vse veke vekov.

Amen.

(molimo vsak dan devetdnevnice)

Prvi dan

MARIJIN DA!

»Glej, dekla sem Gospodova,

zgodi se mi po tvoji besedi!« (Lk 1,38).

 

Tvoja duša, brezmadežna Devica,

je Gospodu lahko še ljubša od nebes …

Boga si prevzela s ponižnostjo.

Ta skrita krepost te dela vsemogočno

in pritegne Sveto Trojico v tvoje srce;

tedaj te je obsenčil Duh Ljubezni,

in Sin, enak Očetu, se je učlovečil v tebi.

Sv. Mala Terezija (Zakaj te ljubim, O Marija, 3-4)

Marija se je odprla Božji ljubezni in Bog jo je vso prevzel. Ob oznanjenju je odgovorila s poslušnostjo vere, Bogu je darovala vse svoje bitje. Vedno znova je ponavljala svoj Zgodi se, verovala je Bogu, tako pri oznanjenju kot pod križem. Nikoli ni iskala sebe, predano je skrbela za Sveto Družino in potem za skupnost prve Cerkve.

Marija nam je blizu, ker nam je enaka v vsej človeški krhkosti. Naša Mati je, ki pozna, razume, ljubi in sprejema vse svoje otroke. Želi nas pripeljati k Jezusu, v polnost življenja.

MOLITEV

Marija, Kraljica in Mati karmela in Jezusova Mati,

uči me odprtosti do Boga,

poslušnosti Svetemu Duhu.

Prosi zame, da bom vsak dan pogumno in predano

odgovarjal Bogu na Njegovo ljubezen.

Uči me prepoznavati in izpolnjevati Božjo voljo.

 Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Drugi dan

MARIJINA VERA

»Blagor ji, ki je verovala,

da se bo izpolnilo, kar ji je povedal Gospod!«

(Lk 1,45).

 

 

Marija je vzor vere.

Kako mila je nebeškemu Očetu njena vera!

Po tej veri je v njej rastel Jezus.

Če imamo isto vero in ponižnost, bo v nas rastel Jezus.

  1. Mirjam Križanega Jezusa

Mariji je angel razodel Božjo voljo. Verovala je in se dala Bogu na razpolago.

Marija je prej spočela v veri kot v telesu. V veri svoje ponižne služabnice je Bog našel za svoj dar sprejem, na katerega je čakal od začetka časov.

Marija ni bila obvarovana temne noči vere, dušo in srce ji je prebodel meč bolečin. Tudi v trpljenju je verovala, da jo Bog ljubi, da je njen Sin pravi Bog. Vse življenje, od oznanjenja do Sinove smrti na križu, njena vera ni omahnila. V tihoti velike sobote je verovala, da bo Jezus vstal.

MOLITEV

Marija, izprosi mi močno in trdno vero.

Uči me moliti v veri, da nebeški Oče najbolje ve,

kaj je dobro zame in da mi bo v svoji ljubezni dal,

kar potrebujem.

Prosi zame, da ne omagam v preskušnjah.

Naj v veselju in trpljenju s Teboj izrekam svoj da.

Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Tretji dan

MARIJINA PONIŽNOST

»Ozrl se je na nizkost svoje dekle« (Lk 1,48).

 

 

Marija je postala Božja Mati, ker je bila ponižna.

Duša sama iz sebe ne more nič storiti za Boga.

Bog dela v njej, v njej raste v takšni meri,

kot se duša umika, izginja, izničuje.  

  1. Mirjam Križanega Jezusa

Marija se je vedno zavedala, da je ustvarjeno bitje. Bog pa je bil njeno središče. Popolnoma je bila izpraznjena sama sebe, usmerjena k Bogu, zato je On lahko v njej in po njej storil velike reči.

Marije ni premamila skušnjava, da bi želela biti kakor Bog. Izbrala je držo služenja in jo živela z vsem srcem.

Po Božji volji je sprejela poroko z Jožefom. Ob oznanjenju je ponižno sprejela, da postane Božja Mati, hkrati pa je ostala običajna žena, vpeta v družinsko življenje.

V najtežji uri svojega življenja, pod križem, je vdano sprejela, da postane mati vsem ljudem.

MOLITEV

Marija, moja Mati, prosim Te za ponižnost srca.

Uči me prave ponižnosti, da bo Bog moje vse.

Kot sv. Mala Terezija želim s Teboj hoditi za Jezusom

po mali poti velikega zaupanja v Očetovo dobroto.

Varuj in vodi me.

Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Četrti dan

MARIJINA ČISTOST

»Pozdravljena, milosti polna,

Gospod je s teboj«  (Lk 1,28).

 

Marija je v polnosti odgovorila na Božjo izvolitev.

Bila je vedno čista, brezmadežna in brezgrajna

v očeh trikrat svetega Boga.

Njena duša je tako preprosta.

Zdi se, da na zemlji ponavzočuje Božje življenje.

Tako prozorna je, tako svetla,

da bi jo lahko imeli za luč.

A vendar je le »zrcalo Sonca pravičnosti«.

  1. Elizabeta Presvete Trojice

Marijo je Bog obdaril s polnostjo svoje milosti. Obvaroval jo je vsakega madeža izvirnega greha.

Marija ni grešila, njena duša je bila vedno čista, prosojna. Bog nam jo je dal za srednico milosti in vzor svetosti.

Ljudje lahko grešimo, prezremo in zavrnemo Božjo ljubezen. Bog nam odpušča, ko iskreno priznamo svoje pogreške in se jih kesamo, saj nas je Jezus odrešil s svojim trpljenjem in vstajenjem. Na svet je prišel po Mariji in mi se po Mariji bližamo Njemu.

Očiščeni smo v Jezusovi predragoceni Krvi in umiti z Marijinimi solzami. Čisti smo, ker nas Bog očiščuje in ne, ker se ne bi umazali.

MOLITEV

Brezmadežna, moja Mati, v svoji krhkosti

in šibkosti potrebujem Tvojo pomoč.

Pomagaj mi, da se ogibam grešnih priložnosti.

Varuj moj pogled in vsa moja čutila,

da ohranim čisto srce.

Prosi zame, da si bom zvesto izpraševal vest,

izprosi mi milost pravega kesanja in spreobrnjenja.

Tvoje brezmadežno Srce je moje zavetje

in najbolj varna pot k Bogu. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Peti dan

MARIJIN MOLK

»Marija pa je vse te besede ohranila

in premišljevala v svojem srcu« (Lk 2,19).

 

»Vsa Marijina zgodovina

se da povzeti v teh nekaj besedah:

živela je v svojem srcu in to v takšni globini,

da ji pogled ne more slediti …

Ko gre k Elizabeti, jo vidim hoditi tako lépo,

tako mirno, tako veličastno,

tako notranje zbrano z Božjo Besedo!

  1. Elizabeta Presvete Trojice

(Zadnje duhovne vaje, 15. dan)

Marija je bila s srcem vedno pri Bogu. Rada se je umikala v samoto. Z molkom je v sebi napravila prostor za srečanje z Bogom. V srcu je hranila Božje Besede kot dragocen zaklad, čeprav ni vsega takoj razumela. Premišljevala je o njih, pustila se jim je nagovoriti in je po njih živela.

Ohranjala je notranjo tišino in samoto. Notranje zrenje Boga jo je ohranjalo v zbranosti tudi v njenem na zunaj običajnem družinskem življenju. Bolj kot z besedami, je govorila s služenjem.

MOLITEV

Marija, moja dobra Mati,

pomagaj mi notranje umolkniti.

Nauči me v tihoti in samoti v srcu poslušati Boga.

Varuj me praznega govorjenja.

Daj, da bom živel v zaupnem prijateljstvu z Bogom.

Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Šesti dan

MARIJINA MOLITEV

»Moja duša poveličuje Gospoda

in moj duh se raduje v Bogu,

mojem Odrešeniku« (Lk 1,46-47).

 

V tihoti skrite nazareške hiše se je moč Svetega Duha

spustila na Devico, ki je molila v samoti.

Tako se je utelesil Odrešenik.

Zbrana ob Devici, ki je molila v tišini,

je nastajajoča Cerkev pričakovala novo izlitje Duha.

Obljubljen ji je bil,

da bi okrepil njeno notranjo svetlobo

in zunanje delovanje Cerkve naredil rodovitno.

  1. Terezija Benedikta od Križa

Marija je molila. Njen da ob oznanjenju jo je spremljal vse življenje.

Ob obiskanju ji je iz srca privrela hvalnica »Magnifikat«. Marija slavi Boga, ker je velik in vsemogočen, pa se ljubeče sklanja k nam in izpolnjuje obljubo odrešenja.

V Kani je Marija molila za druge, preprosto in v zaupanju je Jezusu predstavila stisko mlado-poročencev. Njena zaupljiva priprošnja dela čudeže!

Po Jezusovem vnebohodu je Marija s svojimi molitvami podpirala prve začetke Cerkve.

Vedno se lahko zatečemo k Mariji. Kaj bi brez njene priprošnje?

MOLITEV

Marija, moja Mati in Mati Cerkve,

z zaupanjem prihajam k Tebi,

prosim Te, uči me moliti.

Prosi Jezusa zame za vse, kar potrebujem

za duha, dušo in telo.

Uči me predanosti Bogu v veri.

Pomagaj mi s srcem moliti rožni venec.

Prosi zame zdaj in ob moji smrtni uri. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Sedmi dan

MARIJINA BLIŽINA

»Jezusova Mati je bila tam« (Jn 2,1).

 

V otroštvu je v meni začelo rasti

globoko spoštovanje do Device Marije.

Pripovedovala sem ji o vsem,

kar se mi je zgodilo, od srca do Srca …

Ko sem se v življenju počutila osamljeno,

sem pogledala njen kip,

zdelo se mi je, kakor da bi mi govorila:

tvoja Mati te ne bo nikoli zapustila.

  1. Terezija Jezusova Andska

Marija je vedno bila tam. Bila je blizu z molitvijo in služenjem, kakor je bilo potrebno.

Ob oznanjenju jo je angel našel pripravljeno. Šla je k Elizabeti, bili sta si v duhovno oporo, pomagala ji je pri delu. V Kani je opazila stisko in jo posredovala Jezusu. Jezusu je bila med Njegovim oznanjevanjem evangelija vedno blizu z molitvijo.

Bila je pod križem. Jezusu ni mogla odvzeti trpljenja, naredila je največ, kar je mogla, bila je z Njim.

Po Jezusovem vnebohodu je bila zopet tam, z apostoli, zbranimi ob njej v pričakovanju Svetega Duha.

Marija je vedno blizu tudi nam, pozna nas in prosi za nas.

MOLITEV

Marija, moja Mati, prosi zame, da bom s srcem tam,

kjer me tisti trenutek pričakuje Bog

ali potrebuje moj bližnji.

Bodi mi blizu, da bom vesten v svojih dolžnostih,

zvest molitvi, pozoren na stisko bližnjih,

sočuten s trpečimi, blizu umirajočim. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Osmi dan

MARIJINO TRPLJENJE

»Tvojo lastno dušo bo presunil meč« (Lk 2,35).

Marijo je v srcu presunil meč,

kajti pri njej se vse dogaja v notranjosti …

O, kako lepa je, ko jo zremo

v njenem dolgem mučeništvu,

tako vedra, obdana z neke vrste veličastnostjo,

ki odseva hkrati moč in blagost!

Od same Besede se je namreč naučila, kako morajo

 trpeti tisti, ki jih je Oče izvolil kot žrtve, tisti,

ki jih je določil pridružiti velikemu delu odrešenja.

Tiste, »ki jih je že vnaprej poznal,

je tudi vnaprej določil, naj bodo podobni

Njegovemu Sinu«, križanemu iz ljubezni.

  1. Elizabeta presvete Trojice

Marija je bila polna milosti in izbrana za Mater Božjega Sina, ni pa bila obvarovana trpljenja. Tesneje in globlje kakor kdorkoli drug je pridružena skrivnosti Jezusovega odrešenjskega trpljenja. Po svoji privolitvi se je z materinsko dušo pridružila Njegovi daritvi. V zedinjenju z Jezusom je v globokem sočutju vztrajala zvesto do križa.

Marija se je učila trpeti, ko je gledala, kako Jezus, Božji Sin, sprejema trpljenje za odrešenje človeškega rodu. Trpi tudi, ko gleda, kako ljudje zavračamo in se upiramo Božji ljubezni in odrešenju.

MOLITEV

Marija, Jezusova in naša Mati,

ti si polna sočutja do svojih otrok.

Uči me sprejemati trpljenje, trpeti s Teboj.

Podpiraj me, da v trpljenju, ki ga prinese življenje,

ostanem zvest Bogu. Naj po Tvojem zgledu

in priprošnji tudi jaz v preizkušnjah in trpljenju

 izrekam svoj da Bogu. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

Deveti dan

MARIJINO POSLANSTVO

»’Glej, tvoja Mati!’ In od tiste ure

jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,27).

 

Marija je Knjiga, v kateri more svet

brati večno Božjo Besedo, Kristusa Gospoda.

Mi smo Marijino delo in Ona nas ne neha klicati,

naj bomo njeni služabniki

in naj poskrbimo za njene zadeve.

  1. Rafael Kalinowski

Bog je Marijo izbral, da je rodila Jezusa, Odrešenika sveta. Pod križem je Jezus njeni materinski skrbi zaupal vse ljudi. Po Njegovem vstajenju in vnebohodu se njeno poslanstvo ni končalo. Z učenci je molila za prihod Svetega Duha.

Tako kot apostol Janez tudi mi Marijo vzamemo k sebi. Zbira nas ob sebi, da bi skupaj enodušno v občestvu bratov in sester molili in svetu razodevali Božjo ljubezen.

Marija želi v nas in preko nas nadaljevati svoje poslanstvo na zemlji, da bi bili vsi ljudje za večno srečni v Božji ljubezni.

MOLITEV

Marija, Jezusova Mati in Mati Cerkve,

Ti si tudi moja Mati, prosi zame,

da bom živel Tvoje kreposti,

naj Tvoje življenje živi v meni.

Varuj in vodi me, pritegni me k sebi.

Usmerjaj moj pogled k nebesom.

Naj rastem v ljubezni do Boga

vse do popolnega združenja z Njim,

ko ga bom s Teboj v nebesih in z vsemi angeli

in svetniki gledal iz obličja v obličje. Amen.

Oče naš … Zdrava Marija … Slava Očetu …

Karmelska Mati Božja, prosi za nas!

ZAKLJUČNA MOLITEV

Mati in Kraljica Karmela,

kako lepo je premišljevati kreposti,

s katerimi Te je Bog obdaril!

Naj moje navdušenje nad Teboj

ne ostane samo pri občudovanju,

ampak daj, da Te bom posnemal

in živel Tvoje kreposti.

Ti vodiš duše k Bogu in prinašaš naše molitve

pred prestol Najvišjega.

Hvala, Mati, za vse prejete milosti

in še posebej za tisto,

kar sem te prosil v tej devetdnevnici.

Bodi vedno naša zavetnica in priprošnjica,

dokler ne bomo vsi pri Bogu v nebeški slavi.

Po Kristusu, našem Gospodu.

Amen.

 

LITANIJE NAŠE KARMELSKE GOSPE (stran 31 v knjižici)

Gospod, usmili se

Kristus, usmili se

Gospod, usmili se

Kristus, sliši nas

Kristus, usliši nas

Bog Oče nebeški – usmili se nas

Bog Sin, Odrešenik sveta

Bog Sveti Duh

Sveta Trojica, en sam Bog

Sveta Marija,                                                   prosi za nas grešnike

Naša Karmelska Gospa, Kraljica nebes,

prosi za nas grešnike

Naša Karmelska Gospa, zmagovalka hudega duha,

Naša Karmelska Gospa, najzvestejša hči,

Naša Karmelska Gospa, najčistejša devica,

Naša Karmelska Gospa, najvdanejša žena,

Naša Karmelska Gospa, najboljša mati,

Naša Karmelska Gospa, prečudoviti zgled kreposti,

Naša Karmelska Gospa, najvarnejše sidro upanja,

Naša Karmelska Gospa, zavetje prizadetih,

Naša Karmelska Gospa,   srednica Božjih milosti,

Naša Karmelska Gospa, močni stolp pred sovražnikom,

Naša Karmelska Gospa, naša pomoč v nevarnosti,

Naša Karmelska Gospa, naša luč v temi,

Naša Karmelska Gospa, naša tolažba ob smrtni uri,

Za trpeče duše v vicah,                     z zaupanjem prihajam k Tebi,

o naša Karmelska Gospa.

Za tiste, ki zanemarjajo molitev,

Za tiste, ki živijo v strahu,

Za tiste, ki odlašajo svoje spreobrnjenje,

Za tiste, ki trpijo,

Za tiste, ki Te ne poznajo,

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – prizanesi nam, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – usliši nas, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta – usmili se nas.

NAŠA KARMELSKA GOSPA, UPANJE V OBUPU,

 POSREDUJ ZA NAS PRI SVOJEM BOŽJEM SINU.

Molimo.

Naša Karmelska Gospa, slavna Kraljica angelov,

ki usmerjaš najrahlejšo Božjo milost k človeku,

zagovornica in pribežališče grešnikov,

z zaupanjem pokleknem predte,

s prošnjo, da me pritegneš k sebi …

V zahvalo Ti slovesno obljubljam,

da bom iskal pribežališče v Tebi,

kadar bom zašel v preizkušnje, trpljenje in skušnjave

in da bom naredil vse, kar je v moji moči,

da bom navajal druge, da Te bodo ljubili in častili

ter se zatekali k Tebi v vseh svojih potrebah.

Zahvaljujem se Ti za neštete milosti,

ki sem jih prejel po Tvoji dobroti

in Tvojem mogočnem posredovanju.

Še naprej mi bodi ščit v nevarnosti,

vodnica v življenju in tolažnica ob smrtni uri. Amen.

Naša Karmelska Gospa,

zagovornica najbolj zakrknjenih grešnikov,

prosi za njihove duše (ali za dušo X),

da se bodo veselili angeli v nebesih

in bo pekel ostal brez svojega uspeha.

Z ZAUPANJEM PRIHAJAM K TEBI, O NAŠA KARMELSKA GOSPA.

 

POSVETILNA MOLITEV

(Ob prejemu škapulirja in pri obnovitvi posvetitve))

Blažena Devica, Mati in Kraljica Karmela,

Tebi se posvetim iz hvaležnosti in ljubezni.

Obljubljam, da ti bom služil/a z otroško

ljubeznijo in zvestobo. Po tvojem vzoru

hočem v veri in ljubezni slediti tvojemu

Sinu Jezusu Kristusu.

Želim s teboj služiti Bogu in ljudem

z molitvijo, žrtvijo in dejavno ljubeznijo.

Poslušaj, dobra Mati, mojo obljubo

in jo milostno sprejmi.

Daj mi milost, da pod tvojim varstvom

ostanem zvest/a Kristusu in njegovi Cerkvi.

Amen.

 

 

 

 

 

 

POVABILO NA MOLITEV ZA OZDRAVLJENJE

 

Prosimo po Edsonovem posredovanju za ozdravljenje moža, očeta in zdravnika Sebastjana Kavčič, ki boluje za rakom.

Za podobnim ali enakim (to zaenkrat nismo zvedeli) je bil bolan tudi Edson Glauber. Diagnoza je bila, – neoperativen. možganski tumor.

Zdravniki so se kljub diagnozi odločili za operacijo. Trpljenje je Edson gotovo daroval za izpolnitev Marijinega načrta – njenega Dela, ki je zmaga Treh Svetih Src in njenega Brezmadežnega Srca ter Jezusova želja, da postane Prečisto Srce Svetega Jožefa, njegovo poslanstvo bolj poznano, ljubljeno in češčeno.

Po Edsonovi priprošnji prosimo za Sebastjanovo ozdravitev, saj njegovo poslanstvo očeta gotovo ni izpolnjeno.

Z vero in zaupanjem: PRI BOGU JE VSE MOGOČE.

v 9-DNEVNICI MOLIMO BOŽJE USMILJENJE IN LITANIJE SV. JOŽEFA.

 

8 in 9. dan

 

8. dan: Jezusovo Srce v evharistiji

Kristusovo ranjeno Srce je popolno razodetje njegove ljubezni do Očeta in ljudi. Pri sv. maši pod podobo kruha in vina v veri prepoznamo Jezusovo telo in kri. To je višek ljubezni. Jezus se ponovno daruje na zakramentalni način. Njegova daritev na križu na ta način traja skozi vse čase. V najmanjšem koščku kruha je navzoč cel Kristus, tudi z svojim Srcem in lastnostmi svojega Srca. Mi se v obhajilu združimo z Njim. Pri češčenju Jezusovega Srca se povezujemo z vrhuncem daritvenega dejanja na križu.

»Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: ‘Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.’ In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: ‘Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.’ In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: ‘To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.’ Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: ‘Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas’« (Lk 22,14-20).

Papež Pavel VI. piše v apostolskem pismu Nedoumljivo bogastvo Kristusovo: »Predvsem želimo, da se presvetemu Srcu Jezusovemu, čigar najslavnejši dar je presveto Rešnje Telo, izkazuje večje češčenje s prejemanjem tega vzvišenega zakramenta. Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema naš Odrešenik. V tem središču vseh zakramentov se obhaja spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju. Bistvo češčenja Jezusovega Srca je v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo, ter sloni predvsem na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa. Iz tega zakramenta in iz drugih bogoslužnih dejanj prihaja tisto posvečevanje ljudi in tisto poveličevanje Boga, za katerim kot za svojim ciljem težijo vse druge dejavnosti Cerkve.«

»O, ljubezen, o žareča dobrota; o koliko hvale in zahvale smo ti dolžni za to! Kako zveličavna, kako dobra je bila tvoja misel, ko si postavil ta zakrament, kako sladka in prijetna pogostitev, ko si sam sebe dal v jed! Čudovito je, presega človeški um, a vredno je vere, da si ti, Gospod, moj Bog, pravi Bog in pravi človek, v malih podobah kruha in vina ves pričujoč in te uživamo in ne použijemo. Raduj se, moja duša, in hvali Boga za tako velik dar. Kadar koli namreč ponavljaš to skrivnost in prejemaš Kristusovo telo, vselej obhajaš delo svojega odrešenja in se udeležuješ vseh Kristusovih zasluženj« (Hoja za Kristusom 4,2).

Ko prejmemo Jezusa v sv. obhajilu, ga prejmemo živega, tistega, ki je iz ljubezni do nas postal človek. On v nas resnično odrešenjsko deluje. Bog po sv. obhajilu tudi ozdravlja. Sestra Briege McKenna opisuje: »Poklical me je mlajši duhovnik, ki je bil zelo zaskrbljen in ga je bilo strah, ker je ravnokar izvedel, da ima raka na glasilkah. V treh tednih bi moral na operacijo in bi izgubil glas. Priznal mi je, da je obupan. Šele pred šestimi leti je bil posvečen. Ko sem molila zanj, sem začutila Gospoda, ki je želel, da mu spregovorim o evharistiji: ‘Oče, lahko molim za vas po telefonu, vendar, ali se niste danes zjutraj že srečali z Jezusom? Ali se ne srečavate z njim vsak dan?’ Nisem namreč vedela, da ta duhovnik ni maševal vsak dan. Rekla sem mu: ‘Pri sv. maši se vsak dan, ko prejmete in zaužijete sveto hostijo, srečate z Jezusom. Žena se je le dotaknila njegovega oblačila. Vi pa se ga dotaknete in sprejmete vase. Hranite se z njim. Ali se zavedate, da Jezus potuje po vašem grlu? Ni boljše poti kot iti k Jezusu. Prosite ga, naj vas ozdravi.’

Slišala sem ga, kako je jokal v telefon. Kar naprej je ponavljal: ‘Sestra. Hvala vam. Hvala.’ Tri tedne kasneje je šel v bolnišnico. Telefoniral je in mi sporočil, da operacija ni potrebna. Zdravniki so ugotovili, da je rak izginil in da so bile njegove glasilke popolnoma nove, zdrave.

Nikoli nisem zvedela njegovega imena. Leto kasneje sem slišala o njem nekaj besed. Pred boleznijo je ta duhovnik prenehal maševati, razen ob nedeljah. Do maše je imel omalovažujoč odnos. Gospod je uporabil njegovo bolezen zato, da mu je spremenil življenje. Duhovnik je bil ozdravljen, pa ne le telesno. Ves se je usmeril na sveto mašo, ki je postala zanj srečanje z živim Jezusom. Jezusa je začel srečevati pri največjem vodnjaku, kjer piješ in nisi nikoli več žejen.«

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)

9. dan: Jezusovo in Marijino Srce – eno Srce

Jezusova prebodena stran ostaja za vedno najzgovornejši dokaz njegove ljubezni do ljudi in njegova daritev za nas grešnike je tudi največji izraz ljubezni Jezusovega Srca do Očeta. Na križu nam je Bog odpustil, dal nam je vse, kar je imel: svoje telo in kri. Pod križem je bila njegova Mati. Dal nam je tudi njo, da je naša Mati. Marija je z Jezusom najbolj sodelovala pri odrešenju sveta. Njeno Srce je bilo brez greha, zato je tudi najbolj raslo v modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh. Marija vedno želi to, kar želi Jezus, zato sta Jezusovo in Marijino Srce kakor eno srce.

»Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: ‘Žena, glej, tvoj sin!’ Potem je rekel učencu: ‘Glej, tvoja mati!’ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25-27).

»Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,31-37).

Fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska energija, ampak človekovo srce.«

Sv. Dominik Savio je ob prvem obhajilu zapisal: »Moja največja prijatelja bosta Jezus in Marija.«

V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo ‘žareče ognjišče ljubezni’ ter ‘dobrote in ljubezni polno’. V litanijah Matere Božje imenujemo našo duhovno Mater ‘Mati milosti Božje’ in ‘Kraljica vseh svetnikov’. Ob teh dveh Srcih lahko naše srce ponovno zažari v ljubezni, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti, kajti samo ljubezen lahko premakne človeka. Poglobimo se v Jezusov evangelij, v njegovo daritev na križu, v mašno daritev in Jezusovo navzočnost v svetem Rešnjem telesu, kjer je nenehno navzoč med nami, da ne bi bili sami! Povsod bomo odkrili njegovo neizmerno ljubezen, saj le njegovo Srce lahko ogreje naša srca.

Lep zgled češčenja Jezusovega in Marijinega Srca imamo pri arškem župniku Janezu Vianneyu, ki je zavetnik duhovnikov. Ko je prišel v Ars, je bila to ena duhovno najslabših župnij, Bog pa jo je po njem popolnoma prenovil. Vianney je ure in ure molil pred Najsvetejšim. Duhovno prenovo svoje župnije je začrtal tako, da je posvetil svoje ljudi Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Dal je napraviti Marijin kip, v Marijin kip pa srce. V to srce je vpisal imena vseh svojih župljanov in jih tako posvetil. O moči Marijinega Srca in o njeni pomoči pri izpolnjevanju našega poslanstva je sam dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več, če bi to Srce ne bilo neizčrpno.« Pogosto je priporočal devetdnevnico na čast Marijinemu Srcu. Prav tako je častil Jezusovo Srce, zato je imel pri svojem delu takšne uspehe. Ko so ga vprašali, koliko velikih spreobrnjenj je bilo v enem letu v Arsu, je sam dejal, da več kakor sedemsto. Neprestano je mislil na ljubezen Jezusovega Srca, posebej v sv. evharistiji. Nenehno je o njej govoril. To niso bile le besede, bil je Božji plamen, ki ga je Bog prižgal v njem in je v njem gorel. O tej pobožnosti je vedno pridigal, jo priporočal tistim, ki jih je vodil, in jo svetoval bolnikom ter vsem potrtim zaradi grehov. Na praznik Srca Jezusovega je dejal s solznimi očmi: »Pojdimo vsi k Srcu Jezusovemu, k prestolu Božje dobrote. Iz njega priteka dovolj ljubezni in usmiljenja, da potopita vse grehe sveta. O, ko bi vedeli, kako nas to Božje Srce ljubi, umrli bi od radosti. Edina sreča na tem svetu je, ljubiti ga in vedeti, da nas ljubi.« Častil je Jezusovo in Marijino Srce in Bog mu je dal milost, da je z gorečnostjo in darovi pomagal toliko ljudem. Posvetimo se tudi mi in živimo to posvetitev, da bomo obrodili mi in naši bližnji obilo sadu ter da bomo z vsem srcem vzljubili Marijino in Jezusovo Srce.

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Srca Jezusovega in Matere Božje (str.: 34 in 39)

 

LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA

 

Gospod, usmili se

Kristus, usmili se

Gospod, usmili se

Kristus, sliši nas

Kristus, usliši nas

Bog Oče nebeški, – usmili se nas

Bog Sin, Odrešenik sveta

Bog Sveti Duh

Sveta Trojica, en sam Bog

 

Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta

Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno

Srce Jezusovo, z Besedo Božjo v osebi zedinjeno

Srce Jezusovo, neskončno veličastno

Srce Jezusovo, sveti tempelj Božji

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega

Srce Jezusovo, hiša Božja in vrata nebeška

Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni

Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno

Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti

Srce Jezusovo, vse hvale vredno

Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src

Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in vednosti

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva

Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav

Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo

Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti

Srce Jezusovo, sprava za naše grehe

Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno

Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto

Srce Jezusovo, do smrti pokorno

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe

Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje

Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava

Srce Jezusovo, daritev za grešnike

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih

Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih

Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov

 

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

 

Jezus krotki in iz srca ponižni.

Upodobi naše srce po svojem Srcu.

 

Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na češčenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.

 

DEVETDNEVNICA POSVETITVE JEZUSOVEMU SRCU 21.6.2021

 

2. dan: spoznavanje samega sebe
Danes bomo prosili Boga, naj nam pomaga, da spoznamo samega sebe, svojo grešnost, in se
svojih grehov kesamo. Zato prosímo za ponižnost, da bi ob Marijinem in Jezusovem Srcu
spoznali resnico o svoji majhnosti in resnico o njuni neskončno usmiljeni ljubezni!
Greh je v naši duši napravil opustošenje, zato ne delamo tistega, kar hočemo, ampak tisto,
česar nočemo. To so dela mesa, ki izhajajo iz korenine sebičnosti. Ta je zastrupila ves svet in
okužila tudi kristjane. Vse dobro temelji v nesebični ljubezni do Boga in bližnjega. Ta
ljubezen pomaga k življenju vsem krepostim; brez ljubezni ne moremo imeti nobene. To
pomeni: kreposti je mogoče pridobiti samo iz čiste ljubezni do Boga.
Če si hočemo pridobiti popolnost, ki je samo v povezavi z Jezusom, se moramo izprazniti
vsega, kar je v nas slabega. Zato je treba v luči Svetega Duha spoznati, kako zelo smo
nagnjeni k zlu in kako smo brez Božje pomoči nezmožni za vse, kar je dobrega. Vse dobro
prihaja od Boga. Zato moramo vsak dan slabemu v sebi umirati, da bomo sposobni sprejemati
Božje darove. Odrekati se moramo dejavnostim svojih zmožnosti, kolikor so podvržene
slabemu: Gledati moramo, kakor da ne vidimo, poslušati, kakor da ne slišimo, uporabljati
stvari tega sveta, kakor bi jih ne uporabljali. To apostol Pavel imenuje vsakodnevno umiranje.
»Pravim torej: žívite v Duhu in nikar ne strezite poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je
zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega,
kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. Sicer pa so dela mesa očitna. To
so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost,
ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja
in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki
počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.
Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba,
krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so
križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo«
(Gal 5,16-26).
»Ne smemo sami sebi preveč verjeti, ker pogosto nimamo ne dosti milosti, ne dosti razuma.
Malo svetlobe je v nas, in še to po nemarnosti hitro izgubimo. Dostikrat tudi ne opazimo,
kako slepo je naše srce. Dostikrat slabo delamo, pa se še slabše izgovarjamo. Včasih nas žene
strast, pa mislimo, da je gorečnost. Majhne napake na drugih grajamo, svojih večjih ne
vidimo. Dosti hitro čutimo in premišljamo, kaj nam je od drugih trpeti, a kaj drugi zaradi nas
trpe, tega ne opazimo. Kdor bi svoja dela dobro in prav presojal, ne bi tujih ostro obsojal.
Notranjemu človeku je skrb zase nad vse skrbi. Kdor nase zvesto pazi, lahko o drugih molči.
Duša, ki ljubi Boga, se ne ozira na nič, kar je pod Bogom. Samo Bog, ki je večen in
neizmeren in ki vse napolnjuje, je duši prava tolažba in srcu pravo veselje« (Hoja za
Kristusom 2,5).
Sveti Anzelm je videl v zamaknjenju veliko reko, ki je naglo tekla in šumela. Vanjo se je
zlivala vsa nesnaga in grdobija zemlje. Na zemlji ni bilo nič bolj umazanega in gršega. Bila je
6
tako deroča, da je vse, kar je dosegla, potegnila za sabo. Može in žene, revne in bogate je
utapljala v globino in jih nato metala na vrh. Svetnik je vprašal, kaj to pomeni. Razloženo mu
je bilo, da je tista deroča reka svet, kjer ljudje, utopljeni v pregrehe in premetavani sem ter tja
v svojih pohotah, žive tako zaslepljeno, da kljub neprestanemu nemiru, ki je v njih, in vesti, ki
jim govori in jim ne nudi mirnega trenutka, mislijo, da so srečni.
Takoj nato je bil svetnik prestavljen v neki ograjeni prostor. Stene so se čudovito bleščale, v
sredini je bil travnik. Zrak je bil prijeten in svež. Vse je bilo zelo lepo, tudi blaženost je bila
velika. Svetniku je bilo rečeno, da je to slika redovnega stanu.
Oboje je tudi slika naše nepovezanosti ali povezanosti s Kristusom.
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Svetega Duha (glej str.: 369
Molitev sv. Avguština

Gospod Jezus!
Naj spoznam sebe, naj spoznam tebe,
naj hrepenim le po tebi.
Tebe naj bolj ljubim kot sebe,
delam naj vse samo zate.
Sebe naj pozabim, tebe naj hvalim,
vedno naj mislim le nate.
Tebi živim in sebi umiram,
sprejmem, kar ti mi nakloniš.
Zase ne maram, s tabo naj hodim,
naj se od tebe ne ločim.
V svojih težavah k tebi prihajam,
ti mi daj varno zavetje.
Strah mi navdihni, da te ne žalim,
vzemi me k izvoljenim svojim.
Nase ne zidam, v tebe zaupam,
tebi bom vedno poslušen.
K tebi me vabi tvoja milina,
tebe edinega ljubim.
V raj me pokliči, da te bom gledal,
vekomaj združen s teboj. Amen.

 

  1. dan: Marijino Srce – srce Cerkve

Marija je bila že od vsega začetka navzoča v Cerkvi, ki moli. Ko je Jezus šel v nebesa, so apostoli v dvorani zadnje večerje devet dni, do binkošti, vztrajali v molitvi z Marijo, Jezusovo Materjo. Ona je svoje molitve pridruževala prošnjam apostolov in tako postala vzornica Cerkve, ki moli. To poslanstvo je Marija izvrševala in izvršuje skozi vso zgodovino. V stari zavezi je Bog pošiljal preroke, da so svarili izvoljeno ljudstvo, kadar je skrenilo s pota, ki je vodil k Bogu. Danes nam Bog pošilja Marijo, veliko znamenje na nebu, Ženo, ogrnjeno s soncem. Marija nas želi privesti k Sinu Jezusu, ona je najkrajša in najbolj zanesljiva pot do Boga. Kakor svatje v Kani se ravnajmo tudi mi po naročilu Božje Matere: »Kar koli vam reče, storite.«

»Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: ‘Vina nimajo.’ In Jezus ji je dejal: ‘Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.’ Njegova mati je rekla strežnikom: ‘Kar koli vam reče, storite.’ Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: ‘Napolnite vrče z vodo!’ In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: ‘Zajemite zdaj in nesite starešini!’ In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je  poklical ženina in mu rekel: ‘Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj’« (Jn 2,1-10).

Cerkveni očetje pravijo, da, kar lahko rečemo o Mariji, lahko rečemo tudi o Cerkvi. Ustavimo se pri Mariji, ki posreduje za ljudi v stiski. Svatba v Kani je prvi čudež, ki ga je Gospod storil. Vsak Gospodov čudež je učinek njegove molitve. Mati je pri tem prvem čudežu zraven in Jezus ji daje, da je udeležena pri začetku njegovih čudežev. Marija sodeluje. Prvi Jezusov čudež se ne izvrši na človeku, ampak na stvari. Čudež tukaj ni odgovor na klic posameznega človeka, na primer v obliki človeškega trpljenja ali pomanjkanja. Gospod se ne obrača na posameznika; v tem prvem javnem razodetju svoje moči se obrača na celotno Cerkev. Čudež v Kani je pomoč Cerkvi.

Marija tukaj sodeluje kot Kristusova nevesta, saj nastopa v vlogi neveste, v vlogi proseče Cerkve. Ta lastnost se Marije vedno drži. Marija je tista, ki v hiši kristjanov vedno vidi, kje vladata pomanjkanje in stiska. Njena vloga je ta, da na podlagi tistega, kar odkrije s svojim materinskim pogledom, naznani Sinu, kakor je naznanila tukaj: vina nimajo.

Marija v svoji prošnji pokaže na pomanjkanje. Ko to stori, prepusti zadevo Sinu. Potem ko je rekla Sinu, se obrne na vernike in skuša prebuditi v njih bolj živo vero. Kaj je bil Sinov odgovor na njeno prošnjo? Podaril je gostom vero. To je mnogo več kakor najboljše vino.

Tukaj postane vidna lastnost Matere, ki jo ima kot priprošnjica. Njena priprošnja je vedno v srcu Cerkve. Marija ima moč in tudi ve, kaj je prav in najbolje: storite, kar vam reče. To ima na podlagi služenja, saj se s svojim Srcem popolnoma razdaja. Tako se iz dekle ob angelovem oznanjenju spremeni v nevesto. Ona ve, da sme in mora tako ravnati. V svoji ponižnosti tudi ve za svoje dostojanstvo. Njeno srce se pokaže popolno v materinstvu in tudi ve za odgovor Cerkve: blagrovali me bodo vsi rodovi (prim. A. von Speyr, Gospodova dekla, Svatba v Kani).

Lucija je povedala, da je Marija pri prvem prikazanju leta 1917 tri pastirčke vprašala, če so pripravljeni sprejeti vsak križ, vsako trpljenje za rešitev grešnikov. Pri tretjem prikazanju jim je pokazala pekel, da so videli, kam gredo duše ubogih grešnikov. Mariji so se smili in krivi smo mi, ker se premalo žrtvujemo zanje. Da bi Bog rešil grešnike, želi vzpostaviti v svetu pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca. Marija je bila bolj kot vsi drugi, bolj kot angeli in svetniki, povabljena k sodelovanju pri Jezusovem odrešenju. Ona vabi tudi nas, da pri tem sodelujemo z molitvijo in žrtvijo ter s češčenjem Marijinega brezmadežnega Srca in s posvetitvijo temu Srcu.

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Matere Božje (glej str.: 39)

  1. dan: Jezusovo Srce – skrivnost učlovečenja in odrešenja

 

Bog nas ljubi do konca. Njegova ljubezen ne postavlja nobenih pogojev. Najpopolnejši vzor brezpogojne ljubezni je Jezus, ki se je zaradi nas in našega zveličanja učlovečil. Tako je vzor popolnega darovanja učlovečena Beseda. Ob prihodu na svet se daruje z besedami: »Glej prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo.« Ta Jezusova posvetitev in izročitev Očetu ima neizmerno vrednost. Vse naše posvetitve imajo delež pri tej posvetitvi. Sebe je Božji Sin popolnoma daroval za Očetovo slavo in odrešenje sveta. Na križu je ta posvetitev dosegla vrhunec in tukaj je bilo tudi izpolnjeno vse, kar mu je naročil Oče. Tako se more vsaka druga posvetitev izvrši samo v povezanosti z Jezusom Kristusom.

»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).

»In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice« (Jn 1,14).

Jezus, ki se je učlovečil, izpolnil Očetovo voljo in se vrnil k Njemu, je tudi v zgodovini Cerkve vabil, da bi častili njegovo Srce. V Paray-le-Monialu v Franciji je razodel bogastvo svojega Srca redovnici sv. Marjeti Mariji Alacoque. Med drugim ji je rekel: »Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo, da se je popolnoma žrtvovalo in použilo zanje. Tako je polno ljubezni do vseh ljudi, da ne more več zadrževati plamena svoje ljubezni. To Srce se hoče razodeti ljudem in osrečiti človeštvo z dragocenimi zakladi milosti, ki ti jih bom razkril in bodo obvarovale človeštva pogube…Toda namesto hvaležnosti prejema od njih samo nehvaležnost.« Zato je prosil, naj vsaj ona časti njegovo ljubezni polno Srce in naj se mu vsa daruje. Poskrbi naj, da bodo to storili tudi drugi.

Tistim, ki bodo častili njegovo Srce, Jezus po sv. Marjeti Mariji Alacoque zagotavlja:

Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.

Naklonil bom mir njihovim družinam.

Tolažil jih bom v trpljenju.

Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.

Daj jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.

Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.

Mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči.

Goreči (posebej redovne osebe in duhovniki) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili.

Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga bodo ljubili in častili ter se mu izročili v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.

Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to češčenje širili med ljudmi.

Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.

Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)

  1. dan: Jezusovo Srce – Božja ljubezen

Kdor resnično ljubi, hoče biti vedno skupaj z ljubljenim. Nevesta v Visoki pesmi pravi: »Iskala sem njega, ki ga ljubi moja duša.« Tisti, ki vzljubi Gospoda, se z njim redno srečuje v  zakramentih in če bo le zmogel, ga bo tudi čez dan obiskal in častil v Najsvetejšem zakramentu. Tu se hrani, krepi in razvnema njegova ljubezen. Z njim se bo pogosto srečeval v molitvi. Ta povezanost z Bogom se bo odražala tudi v njegovem življenju, posebej v ljubezni do bližnjega.

»Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna. Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha. In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jn 4,7-16).

Sv. Marjeta Alacoque piše: »Zakladi dobrot in milosti v presvetem Srcu so neskončni. Ne vem, če je v duhovnem življenju kaka nabožna vaja pripravnejša, da v kratkem času dvigne dušo do najvišje popolnosti ter ji da čutiti, kako prijetno je služiti Jezusu Kristusu. Da, z gotovostjo trdim, ko bi ljudje vedeli, kako všečna je Jezusu ta pobožnost, bi jo vsak kristjan, kateri ima le količkaj ljubezni do Zveličarja, opravljal rajši kakor kakšno drugo.«

»Blagor mu, kdor ve, kaj se pravi Jezusa ljubiti. Kdor objame Jezusa, bo trdno stal vekomaj. Pri Jezusu bodi, živ in umirajoč, in njemu se izroči, ki je zvest; ki ti bo edini mogel pomagati, ko bodo vsi drugi onemogli. Ako boš v vsem Jezusa iskal, boš tudi Jezusa našel. Kaj ti more svet dati brez Jezusa? Če je Jezus s teboj, ti ne more škodovati noben sovražnik. Kdor najde Jezusa, najde dragocen zaklad, najde dobro, ki je nad vse dobro. Brez prijatelja je težko živeti in, ako ti Jezus ne bo nad vse prijatelje, boš preveč žalosten in zapuščen. Izmed vseh tebi dragih ti bodi Jezus sam najdražji« (Hoja za Kristusom, 2,7-8).

Leta 1722 se je v mesecu maju pojavila v Marseillu kuga. Vsi, ki so mogli, so zbežali. Pokopali so 40 000 oseb, tudi mnogo duhovnikov in zdravnikov je umrlo. Slišati je bilo le še obupno vzdihovanje. V tej situaciji je prišlo na misel tamkajšnjemu škofu Bezuncu, ki se je odlikoval po ljubezni in pastirski gorečnosti, da se bo zatekel se k presvetemu Srcu Jezusovemu, mu posvetil škofijo in mesto ter uvedel vsakoletno slovesno procesijo. Vsi so se pridružili škofovi zaobljubi. Posvetili so se Srcu Jezusovemu in imeli slovesno procesijo. Kuga je prenehala in mir se je povrnil. Mesto se je ponovno prerodilo. V mestu ni bilo šest tednov nobenega mrliča, niti bolnika. Škof Bezunc je dejal svojim mornarjem: »Vi, ki potujete po morjih, oznanjujte vsem narodom, tudi najbolj divjim, slavo, mogočnost in neskončno usmiljenje presvetega Srca, ki je storilo za nas tolike čudeže ter nam je po dolgotrajnih nesrečah zopet prineslo veselje.«

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)

  1. dan: Jezusovo Srce v evharistiji

Kristusovo ranjeno Srce je popolno razodetje njegove ljubezni do Očeta in ljudi. Pri sv. maši pod podobo kruha in vina v veri prepoznamo Jezusovo telo in kri. To je višek ljubezni. Jezus se ponovno daruje na zakramentalni način. Njegova daritev na križu na ta način traja skozi vse čase. V najmanjšem koščku kruha je navzoč cel Kristus, tudi z svojim Srcem in lastnostmi svojega Srca. Mi se v obhajilu združimo z Njim. Pri češčenju Jezusovega Srca se povezujemo z vrhuncem daritvenega dejanja na križu.

»Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: ‘Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.’ In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: ‘Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.’ In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: ‘To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.’ Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: ‘Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas’« (Lk 22,14-20).

Papež Pavel VI. piše v apostolskem pismu Nedoumljivo bogastvo Kristusovo: »Predvsem želimo, da se presvetemu Srcu Jezusovemu, čigar najslavnejši dar je presveto Rešnje Telo, izkazuje večje češčenje s prejemanjem tega vzvišenega zakramenta. Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema naš Odrešenik. V tem središču vseh zakramentov se obhaja spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju. Bistvo češčenja Jezusovega Srca je v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo, ter sloni predvsem na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa. Iz tega zakramenta in iz drugih bogoslužnih dejanj prihaja tisto posvečevanje ljudi in tisto poveličevanje Boga, za katerim kot za svojim ciljem težijo vse druge dejavnosti Cerkve.«

»O, ljubezen, o žareča dobrota; o koliko hvale in zahvale smo ti dolžni za to! Kako zveličavna, kako dobra je bila tvoja misel, ko si postavil ta zakrament, kako sladka in prijetna pogostitev, ko si sam sebe dal v jed! Čudovito je, presega človeški um, a vredno je vere, da si ti, Gospod, moj Bog, pravi Bog in pravi človek, v malih podobah kruha in vina ves pričujoč in te uživamo in ne použijemo. Raduj se, moja duša, in hvali Boga za tako velik dar. Kadar koli namreč ponavljaš to skrivnost in prejemaš Kristusovo telo, vselej obhajaš delo svojega odrešenja in se udeležuješ vseh Kristusovih zasluženj« (Hoja za Kristusom 4,2).

Ko prejmemo Jezusa v sv. obhajilu, ga prejmemo živega, tistega, ki je iz ljubezni do nas postal človek. On v nas resnično odrešenjsko deluje. Bog po sv. obhajilu tudi ozdravlja. Sestra Briege McKenna opisuje: »Poklical me je mlajši duhovnik, ki je bil zelo zaskrbljen in ga je bilo strah, ker je ravnokar izvedel, da ima raka na glasilkah. V treh tednih bi moral na operacijo in bi izgubil glas. Priznal mi je, da je obupan. Šele pred šestimi leti je bil posvečen. Ko sem molila zanj, sem začutila Gospoda, ki je želel, da mu spregovorim o evharistiji: ‘Oče, lahko molim za vas po telefonu, vendar, ali se niste danes zjutraj že srečali z Jezusom? Ali se ne srečavate z njim vsak dan?’ Nisem namreč vedela, da ta duhovnik ni maševal vsak dan. Rekla sem mu: ‘Pri sv. maši se vsak dan, ko prejmete in zaužijete sveto hostijo, srečate z Jezusom. Žena se je le dotaknila njegovega oblačila. Vi pa se ga dotaknete in sprejmete vase. Hranite se z njim. Ali se zavedate, da Jezus potuje po vašem grlu? Ni boljše poti kot iti k Jezusu. Prosite ga, naj vas ozdravi.’

Slišala sem ga, kako je jokal v telefon. Kar naprej je ponavljal: ‘Sestra. Hvala vam. Hvala.’ Tri tedne kasneje je šel v bolnišnico. Telefoniral je in mi sporočil, da operacija ni potrebna. Zdravniki so ugotovili, da je rak izginil in da so bile njegove glasilke popolnoma nove, zdrave.

Nikoli nisem zvedela njegovega imena. Leto kasneje sem slišala o njem nekaj besed. Pred boleznijo je ta duhovnik prenehal maševati, razen ob nedeljah. Do maše je imel omalovažujoč odnos. Gospod je uporabil njegovo bolezen zato, da mu je spremenil življenje. Duhovnik je bil ozdravljen, pa ne le telesno. Ves se je usmeril na sveto mašo, ki je postala zanj srečanje z živim Jezusom. Jezusa je začel srečevati pri največjem vodnjaku, kjer piješ in nisi nikoli več žejen.«

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)

  1. dan: Jezusovo in Marijino Srce – eno Srce

Jezusova prebodena stran ostaja za vedno najzgovornejši dokaz njegove ljubezni do ljudi in njegova daritev za nas grešnike je tudi največji izraz ljubezni Jezusovega Srca do Očeta. Na križu nam je Bog odpustil, dal nam je vse, kar je imel: svoje telo in kri. Pod križem je bila njegova Mati. Dal nam je tudi njo, da je naša Mati. Marija je z Jezusom najbolj sodelovala pri odrešenju sveta. Njeno Srce je bilo brez greha, zato je tudi najbolj raslo v modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh. Marija vedno želi to, kar želi Jezus, zato sta Jezusovo in Marijino Srce kakor eno srce.

»Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: ‘Žena, glej, tvoj sin!’ Potem je rekel učencu: ‘Glej, tvoja mati!’ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25-27).

»Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,31-37).

Fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska energija, ampak človekovo srce.«

Sv. Dominik Savio je ob prvem obhajilu zapisal: »Moja največja prijatelja bosta Jezus in Marija.«

V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo ‘žareče ognjišče ljubezni’ ter ‘dobrote in ljubezni polno’. V litanijah Matere Božje imenujemo našo duhovno Mater ‘Mati milosti Božje’ in ‘Kraljica vseh svetnikov’. Ob teh dveh Srcih lahko naše srce ponovno zažari v ljubezni, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti, kajti samo ljubezen lahko premakne človeka. Poglobimo se v Jezusov evangelij, v njegovo daritev na križu, v mašno daritev in Jezusovo navzočnost v svetem Rešnjem telesu, kjer je nenehno navzoč med nami, da ne bi bili sami! Povsod bomo odkrili njegovo neizmerno ljubezen, saj le njegovo Srce lahko ogreje naša srca.

Lep zgled češčenja Jezusovega in Marijinega Srca imamo pri arškem župniku Janezu Vianneyu, ki je zavetnik duhovnikov. Ko je prišel v Ars, je bila to ena duhovno najslabših župnij, Bog pa jo je po njem popolnoma prenovil. Vianney je ure in ure molil pred Najsvetejšim. Duhovno prenovo svoje župnije je začrtal tako, da je posvetil svoje ljudi Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Dal je napraviti Marijin kip, v Marijin kip pa srce. V to srce je vpisal imena vseh svojih župljanov in jih tako posvetil. O moči Marijinega Srca in o njeni pomoči pri izpolnjevanju našega poslanstva je sam dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več, če bi to Srce ne bilo neizčrpno.« Pogosto je priporočal devetdnevnico na čast Marijinemu Srcu. Prav tako je častil Jezusovo Srce, zato je imel pri svojem delu takšne uspehe. Ko so ga vprašali, koliko velikih spreobrnjenj je bilo v enem letu v Arsu, je sam dejal, da več kakor sedemsto. Neprestano je mislil na ljubezen Jezusovega Srca, posebej v sv. evharistiji. Nenehno je o njej govoril. To niso bile le besede, bil je Božji plamen, ki ga je Bog prižgal v njem in je v njem gorel. O tej pobožnosti je vedno pridigal, jo priporočal tistim, ki jih je vodil, in jo svetoval bolnikom ter vsem potrtim zaradi grehov. Na praznik Srca Jezusovega je dejal s solznimi očmi: »Pojdimo vsi k Srcu Jezusovemu, k prestolu Božje dobrote. Iz njega priteka dovolj ljubezni in usmiljenja, da potopita vse grehe sveta. O, ko bi vedeli, kako nas to Božje Srce ljubi, umrli bi od radosti. Edina sreča na tem svetu je, ljubiti ga in vedeti, da nas ljubi.« Častil je Jezusovo in Marijino Srce in Bog mu je dal milost, da je z gorečnostjo in darovi pomagal toliko ljudem. Posvetimo se tudi mi in živimo to posvetitev, da bomo obrodili mi in naši bližnji obilo sadu ter da bomo z vsem srcem vzljubili Marijino in Jezusovo Srce.

Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)

Litanije Srca Jezusovega in Matere Božje (str.: 34 in 39)

LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA

Gospod, usmili se

Kristus, usmili se

Gospod, usmili se

Kristus, sliši nas

Kristus, usliši nas

Bog Oče nebeški, – usmili se nas

Bog Sin, Odrešenik sveta

Bog Sveti Duh

Sveta Trojica, en sam Bog

Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta

Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno

Srce Jezusovo, z Besedo Božjo v osebi zedinjeno

Srce Jezusovo, neskončno veličastno

Srce Jezusovo, sveti tempelj Božji

Srce Jezusovo, šotor Najvišjega

Srce Jezusovo, hiša Božja in vrata nebeška

Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni

Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice

Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno

Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti

Srce Jezusovo, vse hvale vredno

Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src

Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in vednosti

Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva

Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje

Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli

Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav

Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno

Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo

Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti

Srce Jezusovo, sprava za naše grehe

Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno

Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto

Srce Jezusovo, do smrti pokorno

Srce Jezusovo, s sulico prebodeno

Srce Jezusovo, vir vse tolažbe

Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje

Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava

Srce Jezusovo, daritev za grešnike

Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih

Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih

Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

Jezus krotki in iz srca ponižni.

Upodobi naše srce po svojem Srcu.

Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na češčenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.

LITANIJE SVETEGA DUHA

Gospod, usmili se

Kristus, usmili se

Gospod, usmili se

Kristus, sliši nas

Kristus, usliši nas

Bog Oče nebeški, – usmili se nas

Bog Sin, Odrešenik sveta

Bog Sveti Duh

Sveta Trojica, en sam Bog

Sveti Duh, ki izhajaš iz Očeta po Sinu

Sveti Duh, enega bistva z Očetom in Sinom

Obljubljeni od Boga Očeta

Žarek nebeške luči

Vir vse dobrote

Studenec žive vode

Očiščujoči ogenj

Goreča ljubezen

Duh ljubezni in resnice

Duhovno maziljenje

Duh modrosti in umnosti

Duh sveta in moči

Duh vednosti in pobožnosti

Duh strahu Božjega

Duh milosti in molitve

Duh miru in veselja

Duh spodobnosti in čistosti

Duh tolažnik

Duh posvečevalec

Duh voditelj svete Cerkve

Dar najvišjega Boga

Duh, ki napolnjuješ vse vesoljstvo

Duh posinovljenja Božjih otrok

Sveti Duh, navdajaj nas s strahom pred grehom!

Sveti Duh, pridi in prenovi obličje zemlje!

Sveti Duh, razsvetljuj s svojo lučjo naš razum!

Sveti Duh, zapiši v naša srca svojo postavo!

Sveti Duh, vnemaj nas z ognjem svoje ljubezni!

Sveti Duh, odpiraj nam zaklad svojih milosti!

Sveti Duh, poučuj nas v pravi molitvi!

Sveti Duh, razsvetljuj nas s svojim nebeškim navdihovanjem!

Sveti Duh, vodi nas po poti zveličanja!

Sveti Duh, daj nam edino potrebne vednosti!

Sveti Duh, navdihuj nas, da bomo znali izvrševati dobra dela!

Sveti Duh, daj nam vztrajati v pravičnosti!

Sveti Duh, bodi ti sam naše plačilo!

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

Molimo. Tvoj Sveti Duh, o Bog, naj nas razsvetli, razvname in očisti, prepoji s svojo nebeško roso in stori rodovitne v dobrih delih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.

Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.

In prenovil boš obličje zemlje.

Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

LITANIJE MATERE BOŽJE

Gospod, usmili se

Kristus, usmili se

Gospod, usmili se

Kristus, sliši nas

Kristus, usliši nas

Bog Oče nebeški, – usmili se nas

Bog Sin, Odrešenik sveta

Bog Sveti Duh

Sveta Trojica, en sam Bog

Sveta Marija, – prosi za nas

Sveta Mati Božja

Sveta devic Devica

Mati Kristusova

Mati Cerkve

Mati milosti Božje

Mati prečista

Mati brezmadežna

Mati nedolžna

Mati deviška

Mati ljubezniva

Mati čudovita

Mati dobrega sveta

Mati Stvarnikova

Mati Odrešenikova

Devica najmodrejša

Devica častitljiva

Devica hvale vredna

Devica mogočna

Devica milostljiva

Devica verna

Podoba pravice

Sedež modrosti

Začetek našega veselja

Posoda duhovna

Posoda časti vredna

Posoda vse svetosti

Roža skrivnostna

Stolp Davidov

Stolp slonokoščeni

Hiša zlata

Skrinja zaveze

Vrata nebeška

Zgodnja danica

Zdravje bolnikov

Pribežališče grešnikov

Tolažnica žalostnih

Pomoč kristjanov

Kraljica angelov

Kraljica očakov

Kraljica prerokov

Kraljica apostolov

Kraljica mučencev

Kraljica pričevalcev

Kraljica devic

Kraljica vseh svetnikov

Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta

Kraljica v nebesa vzeta

Kraljica svetega rožnega venca

Kraljica družine

Kraljica miru

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod

Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.

Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.

Prosi za nas, sveta Božja Porodnica.

Da postanemo vredni obljub Kristusovih.

Molimo. Gospod Bog, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu. Na priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.

MOLITVE ZA VSAK DAN DEVETDNEVNICE

 

(Eno od prvih dveh molitev molimo tudi vsak dan po posvetitvi)

 

Presveto Srce Jezusovo, po Brezmadežnem Srcu Marijinem ti darujem svoje misli, besede in dejanja današnjega dne. Naj bo po priprošnji Matere Marije vse moje življenje skladno s tvojim evangelijem in prežeto z vero, upanjem in ljubeznijo. Tako boš po svojem križu in vstajenju zame pot, resnica in življenje. Amen.[1]

 

Presveto Srce Jezusovo, Brezmadežno Srce Marijino, naša družina se vama z ljubeznijo izroča in popolnoma daruje. Bodita z nami in nam pomagajta, da bomo izpolnjevali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi ter se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. Tako bomo rasli v medsebojni ljubezni in edinosti. Brezmadežno Srce Marijino, vodi nas na poti k Jezusu! Presveto Srce Jezusovo, bodi naše življenje in vstajenje! Amen.[2]

O, pridi, Stvarnik, Sveti Duh,

obišči nas, ki tvoji smo,

napolni s svojo milostjo

srce po tebi ustvarjeno.

Ime je tvoje Tolažnik

in dar Boga najvišjega,

ljubezen, ogenj, živi vir,

posvečevalec vseh stvari.

Razsvetli z lučjo nam razum,

ljubezen v naša srca vlij,

v telesni bedi nas krepčaj,

v slabosti vsaki moč nam daj.

Odženi proč sovražnika

in daj nam stanoviten mir,

pred nami hodi, vodi nas

in zla nas varuj vsakega.

Po tebi naj spoznavamo

Očeta in Sina Božjega,

in v tebe trdno verujemo,

ki izhajaš večno iz obeh. Amen.

Če moremo, vsak dan molimo del rožnega venca.

Posvetitvena molitev

Za posvetitev in obnavljanje posvetitve sta pripravljeni dve molitvi. Za skupno posvetitev v cerkvi bomo običajno vzeli prvo; družine bodo za posvetitev na svojih domovih lahko vzele drugo molitev.

                                                           1

Večni Oče, v Svetem Duhu se hočem posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu, da bi bil vedno bolj predan in zvest tvoj otrok.

Mati Marija, jaz, ………….., se danes izročim tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi me v svoje materinsko varstvo in me vodi k svojemu Sinu Jezusu.

Gospod Jezus, po Marijinem brezmadežnem Srcu se posvetim in izročim tvojemu presvetemu Srcu. Upodobi moje srce po svojem Srcu, da boš ti vedno bolj živel v meni.

Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, s to posvetitvijo in izročitvijo vama vračam ljubezen, ki sta mi jo izkazovala z vsem svojim zemeljskim življenjem, zlasti na Kalvariji, in mi jo izkazujeta še danes. Hkrati obnavljam svojo krstno posvetitev troedinemu Bogu: odpovem se grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu; verujem vse, kar nam je Bog razodel in kakor nas uči katoliška Cerkev.

Obljubim, da bom spolnjeval Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi ter se ravnal po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. S tem hočem prispevati k edinosti in rasti Cerkve. Rad bom molil rožni venec osebno, v družini in v drugih skupnostih ter s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščeval za svoje grehe in grehe vsega človeštva.

Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, pomagajta mi, da bom sprejemal evangelij v svoje srce in ga živel v veri, upanju in ljubezni. Tako bo Jezus Kristus po svojem križu in vstajenju zame pot, resnica in življenje. Naj se hranim z nebeškim Kruhom in živim iz evharistične daritve, da bom premagal vsako zlo in vedno izbral življenje. Poln zaupanja se zatekam v zavetje vajinih ljubečih Src. Varujta me v vseh nevarnostih in me po končanem zemeljskem romanju srečno pripeljita v večno domovino. Amen.

                                                           2

Jezus, Marija! Z Jožefom sta živela v nazareški družini, zato vama je ljuba vsaka družina, tudi naša.

Mati Marija, Kraljica družine, naša družina, združena v medsebojni ljubezni, se danes izroči tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu.

Gospod Jezus, zbrani v tvojem imenu, se po Marijinem brezmadežnem Srcu posvetimo in izročimo tvojemu presvetemu Srcu. Upodobi naša srca po svojem Srcu, da boš ti vedno bolj živel v nas in med nami.

Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, (*družine z mladoletnimi otroki dodajo: prav posebno vama posvetimo in izročimo vzgojo otrok), pomagajta nam, da bomo vestno spolnjevali svoje dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, zlasti zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega, sprejemali evangelij v svoje srce in se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. Spoštovati hočemo drug drugega, potrpeti drug z drugim, si odpuščati, vdano s Kristusom nositi svoj križ in si prizadevati za ljubezen, ki je pripravljena dati življenje za drugega. Naj se ne zapremo vase, ampak naj bomo pozorni za potrebe sorodnikov in drugih ljudi.

Kot domača Cerkev naj bo naša družina skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti, zlasti ljubezni. Radi bomo sodelovali pri življenju župnije, se udeleževali svete maše in v zakramentu svete pokore uresničevali spravo z Bogom in med seboj. Evharistični Kruh naj napravlja iz nas eno samo telo. Vsakodnevna družinska in osebna molitev pa naj nam bo najmočnejša spodbuda za sprejemanje odgovornosti, ki jih imamo kot krščanska družina.

Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, varujta nas vsakega greha. Posebej sklenemo, da se bomo varovali grehov zoper vero, upanje in ljubezen, grehov preklinjanja in nečistosti, grehov jezika in nevoščljivosti, grehov sovražnosti in vsake hudobije.

Obljubimo, da bomo posvečevali Gospodove dneve. Za spreobrnjenje grešnikov bomo radi molili rožni venec in s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščevali za vse žalitve, s katerimi vaju žalimo mi in Bogu odtujeni svet.

Pomagajta nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči milosti in vama ostali zvesti do konca. Naj vsi člani naše družine dosežemo srečno starost in nekoč s prijatelji uživamo večno veselje v nebesih. Amen.

Kaj bom storil po posvetitvi?

  1. Prizadeval si bom, da bom živel po Jezusovem evangeliju in spolnjeval njegovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi, ter se ravnal po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika.

  2. Posvečeval bom nedelje in zapovedane praznike ter živel iz evharistije in drugih zakramentov.

  3. Vsak dan bom poleg redne (družinske) molitve zmolil molitev za vsakdanje darovanje (str. 42–43). Vsaj enkrat na leto bom po dobri pripravi obnovil posvetitev (str. 44 ali 46).

  4. Rad bom molil rožni venec ter obhajal pobožnost prvih petkov in prvih sobot.

  5. Prizadeval si bom za pravo medsebojno ljubezen v družini in za pomoč ljudem v duhovni in telesni stiski.

[1] To ali naslednjo molitev molimo tudi vsak dan po posvetitvi.

[2] To molitev moli družina skupaj v devetdnevnici pred posvetitvijo in vsak dan po posvetitvi.

JEZUSOVEMU SRCU 1. DAN -20.6.2021

O PRIDI STVARNIK SVETI DUH

1. dan: Duh tega sveta
Srce je tisto središče človeka, kjer je prisoten Sveti Duh. Ker pa v našem srcu morda prebiva
duh tega sveta, nas Sveto Pismo uči, da moramo duhove preizkušati, ali so od Boga, in le
tisto, kar je dobro, ohraniti. Apostol Janez razlaga, da je duh tega sveta nasproten Duhu Jezusa
Kristusa. Ne smemo se ravnati po napačnih načelih tega sveta, ki niso evangeljska in nas
vodijo stran od Boga, v greh, in končno v večno odsotnost Boga, pogubljenje.
Zato današnji dan posvetimo premišljevanju o tem, koliko je v nas prisoten Duh Jezusa
Kristusa. Sprejeti moramo, da bomo zavračali duha tega sveta in se vedno znova odločali za
Svetega Duha.
»Tedaj je Jezus rekel svojim učencem: ‘Če hoče kdo iti za menoj, naj se odpove sebi in vzame
svoj križ ter hodi za menoj. Kdor namreč hoče rešiti svoje življenje, ga bo izgubil; kdor pa
izgubi svoje življenje zaradi mene, ga bo našel. Kajti kaj koristi človeku, če si ves svet
pridobi, svoje življenje pa zapravi? Ali kaj bo dal človek v zameno za svoje življenje? Sin
človekov bo namreč prišel v veličastvu svojega Očeta s svojimi angeli in takrat bo vsakemu
povrnil po njegovem delu’« (Mt 16,24-27).
»Ne ljubite sveta in tudi ne tistega, kar je v svetu! Če kdo ljubi svet, v njem ni Očetove
ljubezni, kajti vse, kar je v svetu – poželenje mesa, poželenje oči in napuh življenja – ni od
Očeta, ampak od sveta. Svet in njegovo poželenje mineta; kdor pa izpolnjuje Božjo voljo,
ostane vekomaj« (1 Jn 2,15-17).
Krščanska popolnost obstaja v štirih rečeh: V trdni volji, da postanemo sveti (»kdor hoče biti
moj učenec«); v odpovedi (»naj se odpove sebi«); v sprejemanju težav, ki so združene z
našim poklicem in vsemi okoliščinami (»naj vzame svoj križ«); v delavnosti, ne v brezdelju
(»naj hodi za menoj«).
»Sin, zapusti sebe in našel boš mene. Nič si ne izbiraj in ničesar ne išči zase in vedno boš na
dobičku! Če se mi vdaš in ostaneš mož beseda, se ti bo dala še obilnejša milost.
Gospod, kolikokrat je treba, da se vdam in v čem naj zapustim sam sebe?
Vedno in vsako uro, v malem in v velikem. Tudi ne delam nobene izjeme, ampak v vsem
hočem, da bodi prost! Kako boš sicer moj in jaz tvoj, če se popolnoma ne odrečeš vsej lastni
volji? Kolikor hitreje to storiš, toliko bolje zate; in kolikor popolneje in odkritosrčneje to
storiš, toliko bolj mi boš po godu in toliko večji bo tvoj dobiček« (Hoja za Kristusom 3,37).
Julijana Olazar je bila učiteljica na osnovni šoli v Huajuapanu v Mehiki. V svoji veri je bila
trdna in je to vero tudi širila, predvsem z zgledom. Vsak dan je s svojimi učenkami molila. Po
Kaljesovi postavi je bilo prepovedano po vseh šolah moliti ali izobešati svete podobe. Ona je
za te odredbe vedela, vendar je bila prepričana, da se mora ravnati po svoji vesti, ne pa po
ljudeh, ki mislijo samo posvetno, ki nimajo Božjega Duha. Premišljevala je zapoved »poslušaj
Boga bolj kot ljudi« ter se izpostavila vsem posledicam. Nekoč, ko so vsi skupaj molili, so v
šolo vdrli vojaki in jo zalotili pri skupni molitvi. Na steni je viselo razpelo. Častnik je hotel
vzeti najprej križ, vendar učiteljica reče: »Storite z menoj, kar hočete, a mojega Gospoda in
Kralja na križu se ne dotikajte.« Častnik je pobesnel, učiteljico je zmerjal, pretepel, nazadnje
5
pa jo vpričo učenk ubil. Učiteljici je pomenil Jezus Kristus več, kakor vse drugo, tudi lastno
življenje.
POD TVOJE VARSTVO

LITANIJE SVETEGA DUHA
Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog
Sveti Duh, ki izhajaš iz Očeta po Sinu
Sveti Duh, enega bistva z Očetom in Sinom
Obljubljeni od Boga Očeta
Žarek nebeške luči
Vir vse dobrote
Studenec žive vode
Očiščujoči ogenj
Goreča ljubezen
Duh ljubezni in resnice
16
Duhovno maziljenje
Duh modrosti in umnosti
Duh sveta in moči
Duh vednosti in pobožnosti
Duh strahu Božjega
Duh milosti in molitve
Duh miru in veselja
Duh spodobnosti in čistosti
Duh tolažnik
Duh posvečevalec
Duh voditelj svete Cerkve
Dar najvišjega Boga
Duh, ki napolnjuješ vse vesoljstvo
Duh posinovljenja Božjih otrok
Sveti Duh, navdajaj nas s strahom pred grehom!
Sveti Duh, pridi in prenovi obličje zemlje!
Sveti Duh, razsvetljuj s svojo lučjo naš razum!
Sveti Duh, zapiši v naša srca svojo postavo!
Sveti Duh, vnemaj nas z ognjem svoje ljubezni!
Sveti Duh, odpiraj nam zaklad svojih milosti!
Sveti Duh, poučuj nas v pravi molitvi!
Sveti Duh, razsvetljuj nas s svojim nebeškim navdihovanjem!
Sveti Duh, vodi nas po poti zveličanja!
Sveti Duh, daj nam edino potrebne vednosti!
Sveti Duh, navdihuj nas, da bomo znali izvrševati dobra dela!
Sveti Duh, daj nam vztrajati v pravičnosti!
Sveti Duh, bodi ti sam naše plačilo!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.
Molimo. Tvoj Sveti Duh, o Bog, naj nas razsvetli, razvname in očisti, prepoji s svojo nebeško
roso in stori rodovitne v dobrih delih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.