MOLITEV K MATERI MIRU IN NAJSVETEJŠI MATERI IN POSVETITEV PREČISTEMU SRCU SVETEGA JOŽEFA

POSVETITEV PREČISTEMU SRCU SVETEGA JOŽEFA
Prečisto Srce svetega Jožefa, varuj in brani mojo družino pred vsemi nevarnostmi in zlom. Prečisto Srce svetega Jožefa, razlij na vse človeštvo vse milosti in kreposti svojega prečistega Srca. Sveti Jožef, popolnoma se ti izročim in posvetim svojo dušo, svoje telo, svoje srce in vse svoje življenje. Sveti Jožef, brani pobožnost svetega Srca Jezusovega in brezmadežnega Srca Marijinega. Uniči satanove načrte z milostmi tvojega prečistega Srca. Blagoslovi sveto Cerkev, papeža, škofe, duhovnike, redovnike in redovnice, misionarje in ves svet. Popolnoma se ti izročimo z ljubeznijo in zaupanjem sedaj in vekomaj. Amen!

MOLITEV MATERE MIRU 

Kraljica Rožnega Venca in Miru, obišči naše družine, ozdravljaj naša srca, osvobodi nesrečne iz njihovih ječ, podeli nam milost in moč, da premagamo hudiča in greh. Nauči nas, kako naj  molimo: MOJA DUŠA POVELIČUJE GOSPODA.

Amen! (3.7.2014)

MOLITEV K NAJSVETEJŠI MATERI

Najsvetejša Mati, naj vaš materinskih pogled poln ljubezni vedno pazi name in na moje odrešenje. , Po tvojem Brezmadežnem Srcu, naj moja družina popolnoma pripada tvojemu Sinu Jezusu. Kraljica Rožnega Venca in Miru, izpolni naša srca s Božjim mirom, da bomo lahko priča vsem, ki potrebujejo nebeške blagoslove in milosti. Sedež  našega zatočišča in varstva,  zdaj in ob naši smrtni uri. Amen! (4. februarja 2014)

SPOROČILO KRALJICE ROŽNEGA VENCA IN MIRU 30.05.2020- Manaus-AM.

 

SPOROČILO KRALJICE ROŽNEGA VENCA IN MIRU 30.05.2020- Manaus-AM.

Mir tvojemu srcu!

Sin moj, Srce mojega Sina Jezusa je Božje in Sveto, a mnogi ga ne ljubijo in častijo. Evharistija je Srce Cerkve in nikdar kot danes ni bila toliko razžaljena in zaničevana.

Sin moj, moje Brezmadežno Srce trpi, ker je Jezus zelo žaljen.  Ljudje nimajo spoštovanja do Svetega in ne vedo več KDO JE ZANJE BOG, ker hočejo najti opravičila in odgovore za svoja dejanja in žalitve do Gospoda, kot če bi se ničesar ne zgodilo.

Vsak greh in žalitev, ki so  storjeni proti Evharistiji za samo eno samo dušo, ne ostane brez pravične kazni, ki je že grozna, koliko bolj so kazni strašne, kadar te grehe in žalitve storijo Božji služabniki v njihovih Škofijah in celih Župnijah.

Moli, moj sin, moli in daruj zadoščevanja razžaljeni Božji Vsemogočnosti. V nasprotnem primeru bo Gospod dovolil, da boleča in strašna kazen prizadene človeštvo zaradi pomanjkanja vere in spoštovanja:  do njegove realne Prisotnosti v Sveti Evharistiji, do njegove Svete Cerkve in do njegovih naukov in Božjih Zapovedi, ki so bile zaničevane in po njih ne živijo.

Postite, postite, postite, naučite se malo jesti, ker bo prišel čas velike lakote na svet.

Spomnite se, otroci moji, da človek ne živi samo od kruha, ampak od vsake besede, ki pride iz Božjih ust…, a če mnogi ne berejo in ne živijo po Božjih besedah in če se jih mnogi ne spomnijo, kako bodo lahko preživeli in ostali trdni v veri in ostali na nogah?

Samo tisti, ki bodo združeni z mojim Sinom bodo znali zdržati težke čase, ki bodo prišli na ves svet. Brez Jezusa vi ne morete storiti ničesar!

Sin moj, blagoslavljam tebe in vse človeštvo: v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen!

BLAGOSLOVLJEN OČE, SIN IN SVETI DUH – POD TVOJE VARSTVO SE ZATEKAMO O SVETA TROJICA

B I N K O Š T I – BINKOŠTI – NOVE BINKOŠTI – UPANJE ZA ČLOVEŠTVO

PRIDI SVETI DUH, DUH TOLAŽNIK, DUH VESELJA IN RADOSTI BOŽJIH OTROK
Slovesni praznik binkošti
31.5.2020 Katoliška cerkev Praznik, Sveti duh, Teologija, Velika noč
V krščanski ikonografiji je Sveti Duh upodobljen kot bel golob V krščanski ikonografiji je Sveti Duh upodobljen kot bel golob
S slovesnim praznikom binkošti, ki ga bomo letos praznovali v nedeljo, 31. maja 2020, bomo v Katoliški cerkvi sklenili velikonočni čas.

Praznik obhajamo 50 dni po veliki noči in je praznik prihoda Svetega Duha, ker je na ta dan po svetopisemskem sporočilu nad zbrane učence in Božjo mater Marijo prišel Sveti Duh (prim. Apd 2,1–11; Jn 20,19–23).[1]

Sveti Duh v življenju krščanske skupnosti
Iz svetopisemskega besedila izhaja pomen delovanja Svetega Duha v Cerkvi in življenju krščanske skupnosti, saj je on dejavno navzoč ob sprejemanju odločitev (prim. Apd 15,28), izbira oznanjevalce (prim. Apd 13,2) ter jih vodi (Apd 8,26–40). Začetki Cerkve so po Apostolskih delih v tesni povezanosti s prihodom Svetega Duha, zato v drugem Lukovem delu – Apostolskih delih – binkošti zavzemajo središčno mesto. Kakor je Jezus po krstu v Duhu začel svoje delovanje s programskim govorom v nazareški shodnici, ki ga je sklenil z opozorilom, da so vsi (ne samo Judje) poklicani k odrešenju; tako tudi Cerkev po svojem binkoštnem krstu (prim. Apd 2,1–4) začenja svoje poslanstvo s Petrovim govorom v Jeruzalemu (prim. Apd 2,14 in sl.), ki na koncu nakaže univerzalni vidik odrešenja (prim. Apd 2,39). Tako sta celotno evangeljsko poslanstvo Cerkve, kakor tudi poslanstvo Jezusa Kristusa prikazana kot delovanje pod vodstvom Svetega Duha.[2]

Apostolska dela pričujejo o delovanju Svetega Duha ne samo ob nastanku Cerkve, ampak tudi o njegovem stalnem spremljanju Cerkve na njeni poti napredovanja. Celotna knjiga je eno samo sklicevanje na Svetega Duha. Ta je dvakrat omenjen kot prvotni dejavnik odrešenja, njegovo delo je tudi obrat Cerkev k poganom. Po molitvi, veri in krstu Sveti Duh podarja moč za pričevanje ter vodi Cerkev pri njenem misijonskem poslanstvu in oznanjevanju evangelija.[3]

Sveti Duh in nova evangelizacija
Sveti Duh je začetnik in počelo vsake evangelizacije, je prvenstveni nosilec veselega oznanila v svet in prehiteva človeško oznanjevanje evangelija. Papež Pavel VI. (1963–1978) je izpostavil vlogo Svetega Duha kot glavnega dejavnika evangelizacije, zato mora Cerkev bolj premišljevati naravo, vlogo in način delovanja Svetega Duha v današnji družbi in evangelizaciji. Ko Cerkev danes čuti potrebo po novi evangelizaciji, pravzaprav čuti potrebo po bolj odločni poslušnosti in odprtosti za delovanje Svetega Duha.[4]

Nova evangelizacija, ki pomeni prehod od tradicionalne k osebni veri, pomeni tudi novo prisluškovanje Svetemu Duhu, ki tudi za danes pozna prave rešitve za nastale razmere. Evangelizacija je tudi »nova«, ker Sveti Duh neprestano ustvarja novost Božje besede in ljudi na novo duhovno prebuja. Sveti Duh je tisti, ki evangeliju odpira pot v srca ljudi in družbe (prim. Apd 16,9–10) ter konkretizira evangeljsko sporočilo v sodobni čas in okolje.[5]

Izraz binkošti in cerkveno leto
Beseda binkošti izhaja iz nemškega jezika (Pfingsten iz ‘der fünfzigste Tag’ (petdeseti dan)), pojem pa izhaja iz grške besede pentekoste’ (hemera), kar pomeni petdeseti (dan). Po binkoštih se v Katoliški Cerkvi nadaljuje liturgični čas med letom, ki traja do konca cerkvenega leta oziroma do začetka adventnega časa. Velikonočno svečo v cerkvah z oltarnega prostora odnesejo h krstnemu kamnu, duhovniki in drugi sodelavci pa pri bogoslužju nosijo liturgična oblačila v zeleni barvi.

 

ZGLEDUJMO SE PO SVETNIKIH

Katoliški cerkvi 29. maja praznujemo god sv. Pavla VI., papeža.

Papež Frančišek je 14. oktobra 2018 na Trgu sv. Petra daroval sveto mašo, med katero je potekala kanonizacija sedmih blaženih. Med temi je bil k svetnikom prištet tudi blaženi papež Pavel VI., ki je vodil Cerkev od leta 1963 do leta 1978. Njegov god praznujemo na dan, ko je bil posvečen v duhovnika, to je 29. maja 1920. Ta datum je bil izjemoma izbran za obhajanje njegovega godu, ker datum njegove smrti sovpada s praznikom Jezusove spremenitve na gori Tabor. Na takšen praznik pa ne more biti obveznega godu katerega koli svetnika.

Življenjepis in slovenski prevod glavne prošnje

Communio – Članki posvečeni sv. Pavlu VI.

Giovanni Battista Montini je bil rojen leta 1897. Njegov pontifikat se je začel leta 1963, ko je nadaljeval delo svojega predhodnika Janeza XXIII. Drugi vatikanski koncil, katerega je le-ta sklical, je pripeljal do konca leta 1965. Umrl je leta 1978. Sledil je kratek pontifikat Janeza Pavla I. 

Po bl. Pavlu VI. je med drugim poimenovan inštitut, študijski in dokumentacijski center. Nahaja se v njegovem rojstnem kraju Concesio v bližini Brescie na severu Italije.

Pavel VI. je koncil razlagal kot izpraševanje vesti, ki je moralo prečistiti zavest Cerkve, njeno identiteto in njeno poslanstvo ter posledično prenoviti način, kako predlagati evangeljsko sporočilo, strukture in oblike cerkvenega delovanja. Montini ni bil oseba, ki bi takoj razkrila svojo notranjost; zelo pazljiv je bil pri izražanju tistega, kar je bilo v njegovem srcu. Zato so te stvari postale znane šele po njegovi smrti, ko so bili objavljeni nekateri njegovi osebni zapisi. Iz teh so jasno razvidne globoke duhovne korenine, ki so navdihovale njegovo pastoralno delovanje, njegov trud, da bi razumel čas, v katerem je živel, in njegove izbire.

Želja tega papeža je bila, da je škofovska sinoda tista institucija, ki bi nadaljevala s solidarnostjo, izmenjavo in soočanjem. Ti so bili na visoki stopnji izraženi med drugim vatikanskim koncilom, a najti so morali tudi poti, kako se izraziti v običajnem cerkvenem življenju. Kmalu svetega Pavla VI. na poseben način nekaj povezuje tudi s sedanjim papežem Frančiškom. In sicer njegovo zavedanje o velikem zakladu, ki ga je Cerkev prejela v dar in ga mora razglašati z brezpogojno zvestobo, in pa obenem rahločutnost za sodobno situacijo, kulturo in družbeno stvarnost, v kateri mora Cerkev danes opravljati svoje poslanstvo.

“Današnji človek raje posluša pričevalce kot učitelje …”
Svetost papeža Pavla VI. je Bog potrdil s čudežem, ki se je zgodil na njegovo priprošnjo leta 2001 v ZDA. Neki ženi v petem mesecu nosečnosti so zdravniki povedali, da ima otrok, ki ga pričakuje, tako hude organske poškodbe, da mu grozi smrt, če pa ostane pri življenju, bo težek invalid. Svetovali so ji terapevtski splav, kar pa je nesrečna mati odbila. Po nasvetu neke italijanske redovnice, ki je osebno poznala papeža Pavla VI., se je v zaupni molitvi priporočila njemu in v osmem mesecu rodila zdravega otroka, ki je zdaj že mladostnik. Zdravniška komisija Kongregacije za zadeve svetnikov je potrdila, da tega ozdravljenja ni mogoče razložiti z medicinsko znanostjo. Razglasitev papeža Pavla VI. za blaženega je bila ob koncu škofovske sinode, ki je razpravljala o družini.

Znamenit je stavek, ki ga je Pavel VI. zapisal v svoji apostolski spodbudi O oznanjevanju evangelija (1975): »Današnji človek raje posluša pričevalce kot učitelje, če pa posluša učitelje, jih posluša zato, ker so pričevalci.« S temi besedami morda najbolje označil svoje življenje in poslanstvo: bil je učitelj, predvsem pa pričevalec. Njegova življenjska pot se je pričela 26. septembra 1897 v kraju Concessio pri Brescii.

Oče Giorgio je bil odvetnik in ugleden politik, mati Giuditta pa tiha in mirna žena. Giovanni Battista, poznejši papež, je imel dva brata, Lodovica in Francesca. Že v otroških letih je čutil veselje do duhovniškega poklica, ki ga je dosegel z mašniškim posvečenjem leta 1920. Kot duhovnik je želel delovati na župniji, med ljudmi, toda predstojniki so imeli z njim drugačne načrte. Po diplomi na papeški diplomatski akademiji je bil dolga leta v službi pri vatikanskem državnem tajništvu, ob tem pa glavni asistent Zveze italijanskih katoliških študentov, kjer si je pridobil veliko izkušenj. Leta 1940 je postal namestnik v vatikanskem državnem tajništvu in v vojnih letih je organiziral pomoč trpečim. Leta 1954 ga je papež Pij XII. imenoval za nadškofa v Milanu, največjem industrijskem mestu v Italiji. Svoje apostolsko delovanje je začel z misijonom pod geslom Bog je Oče. Ko je bil po smrti Pija XII. (9. oktobra 1958) za njegovega naslednika izvoljen sv. Janez XXIII., je Montinija med prvimi imenoval za kardinala.

Zavzeto je deloval na koncilu, prenovi Cerkve, ki se je po Božjem navdihu lotil ‘stari’ papež Janez XXIII. Malo pred svojo smrtjo je kardinalu Montiniju dejal: »Priporočam vam koncil!«, kakor da v njem vidi svojega naslednika, kar se je dejansko zgodilo: 21. junija 1963 je bil izvoljen za papeža. Izbral si je ime Pavel VI. po sv. Pavlu, apostolu narodov, ki ga je v petnajstih letih svoje papeške službe posnemal: v službi evangelija je veliko potoval, veliko pisal in govoril, predvsem pa svoje besede in svoja dejanja potrjeval s pričevanjem življenja.

Eden njegovih najožjih sodelavcev je življenje papeža Pavla VI. strnil v oceno: »Lahko rečem, da je bila njegova značilna poteza to, da je bil vedno služabnik. Služabnik Kristusa in človeka, služabnik koncila in prizadevanja za njegovo uresničitev, služabnik na apostolskih potovanjih, v prizadevanju za mir, pri obrambi vere z okrožnicami, govori in vsem svojim učenjem; ponižen služabnik, velikodušen v dejavni ljubezni.« Med njegovimi okrožnicami je največ prahu dvignila okrožnica o posredovanju človeškega življenja (Humanae vitae), ki je izšla leta 1968 in obravnava pereče vprašanje uravnavanja rojstev. Mnogi, ki so po izidu okrožnice papeža ostro napadali, so čez nekaj let priznali, da je imel prav, ko je zapisal, da zahtev evangelija ne smemo zmanjševati, ampak se moramo krepiti za napore, ki jih nalagajo, da pridemo do resnične sreče, ki je v spolnjevanju Božjega načrta za vsakogar od nas. Kmalu po izvolitvi za papeža je na duhovnih vajah zapisal: »Luč na svetilniku gori in sama sebe použiva. Toda ima nalogo, da sveti drugim, če mogoče, vsem.« V tej podobi je videl svojo poslanstvo. Poudarjal je, da moramo Jezusa čim bolje poznati, če ga hočemo v življenju posnemati, in da smo v njegovi šoli vedno učenci prve stopnje – začetniki.

Modro je vodil tri zasedanja drugega vatikanskega koncila in pod njegovim vodstvom je 2.500 koncilskih očetov sprejelo šestnajst listin, smernic za Cerkev v sedanjem času. Kot pomoč za njihovo uresničevanje je ustanovil škofovsko sinodo. Ob zaključku tretjega koncilskega zasedanja je 21. novembra 1964 razglasil Marijo za Mater Cerkve, kar so koncilski očetje navdušeno pozdravili. Pavel VI. je vzbujal vtis trpečega moža, kar je dejansko bil, ker je bil deležen mnogih krivičnih sodb, zorel pa je v senci križa. On je vpeljal navado, da papež na veliki petek vodi molitev križevega pota v rimskem Koloseju. Njegov križev pot se je končal 6. avgusta 1978, na praznik Jezusove spremenitve na gori. V svoji oporoki je zapisal: »Gospod, zahvaljujem se ti, ker si me poklical v življenje, in še bolj, ker si me, ko si me naredil kristjana, prerodil in namenil za večno življenje.« Dodal je: »Želim, da bi bil moj grob res v zemlji s preprostim znamenjem, ki označuje kraj in vabi h krščanskemu spominu. Nobenega spomenika zame.« Zdaj je dobil svoj ‘spomenik’ v zboru blaženih in v našem hvaležnem in vernem spominu.

DANES
Katoliška cerkev v Sloveniji 27. maja praznuje god mučenca blaženega Alojzija Grozdeta. Njegove relikvije so shranjene v stranskem oltarju v božjepotnem središču na Zaplazu. Letos obhajamo 10. obletnico, odkar je bil Alojzij Grozde 13. junija 2010 na evharističnem kongresu v Celju razglašen za blaženega.

Na sam god bl. Alojzija Grozdeta, v sredo, 27. maja 2020, bo na Zaplazu sveta maša ob 10.00 uri. Osrednje praznovanje bo letos na binkoštno nedeljo, 31. maja, na Zaplazu. Ob 16.00 bo sveta maša in po maši molitev ob Grozdetovih relikvijah. Molitev pred mašo se začne ob 15.30. Škof Glavan bo med mašo podelil tudi škofijsko Odličje sv. Jožefa družini Koprivc.

 

SPOROČILO KRALJICE ROŽNEGA VENCA IN MIRU 23.5.2020  / Manaus-AM.

 

SPOROČILO KRALJICE ROŽNEGA VENCA IN MIRU 23.5.2020  / Manaus-AM.

Mir tvojemu srcu!

Sin moj, moli in stori, da mnogi molijo, ker so časi slabi in je potrebno veliko molitev, da se ustavi zlo, ki napreduje v Cerkvi mojega Božjega Sina in v svetu.

Velike nesreče bodo padle na ubogo človeštvo, zaradi grehov Božjih služabnikov in njihovih pokvarjenih življenj, ki so mnoge vernike vodile v napake in greh.

Na mnogih njihovih glavah visi sodba Božje pravičnosti. Škandali in pomanjkanje spoštovanja do svetega so prišli do te točke, da Angeli in Svetniki v nebesih z grozo gledajo na Cerkev mojega Sina Jezusa in na obhajanje Evharistije, ko gledajo koliko je skrunitev,  žalitev in pomanjkanja ljubezni in spoštovanja do Svetega Telesa mojega Božjega Sina v Evharistiji.

Zmešnjava kraljuje v Božji hiši. Grehi in žalitve se povečujejo v strašnih razsežnostih. Večjo krivdo imajo tisti, ki so dovolili takšno grozodejstvo in pomanjkanje spoštovanja znotraj Božje hiše in še več tisti, ki so nad njimi, v škofovstvu in vodenju Svete Cerkve. Za vsako kaznivo dejanje in razžalitev proti mojemu Božjemu Sinu in proti veri, ki je zgražalo vernike, bo Večni Oče vsakega izmed njih hudo obtožil.

Ovce trpijo, ker nimajo več svetih, razsvetljenih, pogumnih pastirjev polnih vere, ki vodijo na varne pašnike. Ovce so lačne in žejne luči, milosti in večnih resnic, a najdejo samo pustošenje in žalost.

Moli moj sin, moli za Sveto Cerkev in prosi naj vsi pokleknejo na tla in prosijo moč, luč in Božjo milost za vse pastirje, ki so šibki v veri in ki ne vedo več, kako biti pravi pastirji.

Jaz molim, prosim pred Sveto Trojico usmiljenja in božjih milosti zanje in za vse moje otroke, ki zaupajo v mojo materinsko priprošnjo.

Sveta Mati, in kdaj bodo prišli trenutki veselja in zmage?

Sin moj, zdaj je čas očiščevanja, preganjanja in bolečin. Šele potem, ko bo šla Cerkev skozi njeno najbolj bolečo Kalvarijo, bo doživela zmagoslavje mojega Brezmadežnega Srca, ki ga je pripravil Gospod za vse tiste, ki so bili zvesti do konca.

Z molitvijo in zaupanjem v Boga bo vsak moj otrok že živel in čutil v svojem srcu približevanje tega mojega zmagoslavlja, ker vas bo ljubezen mojega Božjega Sina in moja ljubezen Matere vedno tolažila in dajala moč vašim nemirnim dušam, ki upajo v nove čase, ki jih je pripravil Gospod.

Prejmite mojo ljubezen in moj mir. Blagoslavljam vas: v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen!

SPOROČILO DETETA JEZUSA- BOGA 08.06.2011 MANAUS

SPOROČILO DETETA JEZUSA- BOGA 08.06.2011 MANAUS

Danes smo praznovali vnebovzetje Svetega Jožefa, po razodetju Boga v preteklem letu. Sveti Jožef mi je preteklo leto razkril, da bi se morali tega dejstva njegovega življenja spominjati v sredo, ki sledi prazniku Vnebohoda njegovega Božjega Sina. Danes se je prikazala Sveta Družina. Dete Jezus je bil v naročju Svetega Jožefa in je govoril. Na videz je bilo dete v starosti leta in pol, a kljub temu, da je bil tako majhen je govoril veličastno kot kralj.

Dete, Bog je dejal:

Mir z vami vsemi!

Sin moj, razširjaj v svetu pobožnost združenih Treh Svetih Src. Ta pobožnost se je rodila iz globine mojega Svetega Srca in je neusahljiv milosti za grešno človeštvo. Ta pobožnost je dana za ozdravljenje ranjenega in izmučenega človeštva, da se odpre Božji milosti. Prišel sem iz nebers z mojo Sveto Materjo in mojim Deviškim Očetom Jožefom, da vas blagoslovim in da vam rečem: če želite blagoslove in varstvo nebes morate častiti, ljubiti in slaviti naša Združena Sveta Tri Srca, Tako bo vaše življenje osvetljeno in obdano  z lučjo in Božansko milosti. Svet si zasluži potop kazni, a po posredovanju Marijinega Brezmadežnega Srca in Prečistega Srca Svetega Jožefa je moja pravičnost še zadržana in oddaljena. Posredujte, popravite, molite, da bi dosegli usmiljenje Mojega Srca za vas same in za svet. Kdor ni ponižen ne razume naše svete prisotnosti med vami in je nikoli ne bo razumel. Milost umevanja skrivnosti Božje prisotnosti bodo imeli tisti, ki se trudijo biti majhni in priznavajo svojo ničnost  pred menoj, mojo Materjo in Svetim Jožefom.

Molitev: mnogi govorijo tolike molitve, a malo jih izrečejo z ljubeznijo in srcem. Molitve s srcem polnim grehov in nepopolnosti se ne morejo dvigniti v nebo. Molite, spreobrnite se, spremenite življenje, tako bodo vaše molitve imele vrednost pred našimi Združenimi Tremi Svetimi Srci. Jaz vas ljubim in vas blagoslavljam: v imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen.

Pred nami je sreda po Jezusovem Vnebohodu. Vabim vas, da tega dne (27. maja) molimo molitve, kot jih molimo na prve srede v mesecu in prosimo za velike milosti zase, za naše družine, za Cerkev, domovino in ves svet. Nevenka

 

 

 

 

 

GOD BLAŽENEGAMUČENCA ALOJZIJA GROZDETA – OBLETNICO PRAZNUJEMO 27. MAJA

 

 

God mučenca bl. Alojzija Grozdeta

 27.5.2020  Cerkev na Slovenskem  Alojzij GrozdeCerkev na SlovenskemMučenecŠkofija Novo mesto   

Katoliška cerkev v Sloveniji 27. maja praznuje god mučenca bl. Alojzija Grozdeta.

Osrednje praznovanje njegovega godu bo v romarskem središču novomeške škofije na Zaplazu, kjer so shranjene njegove relikvije.

Vse potrebne podatke lahko najdete tudi na spletni strani Škofije Novo mesto: http://www.skofija-novomesto.si/


Za osebno molitev in župnijsko bogoslužje so na povezavah na voljo: KNJIŽICAmašni obrazec z berilimolitev za kanonizacijo in litanije bl. Alojzija Grozdeta.


Na evharističnem kongresu v Celju je bil 13. junija 2010 med sveto mašo, ki jo je daroval državni tajnik kardinal Tarcisio Bertone in katere se je udeležilo 32.000 vernikov, razglašen za blaženega Alojzij Grozde.

Blaženi Alojzij Grozde (1923 – 1943) dijak mučenec, se je rodil 27. maja 1923 v Zgornjih Vodalah, župnija Tržišče. Bil je član Katoliške akcije ter voditelj Marijine kongregacije in vnet častilec evharistije ter Jezusovega im Marijinega Srca. To češčenje je z veliko gorečnostjo širil med svojimi vrstniki, ker je hotel h Kristusu pritegniti čim več mladih. Njegovo dosledno in vzorno krščansko življenje je bilo zakoreninjeno v zakramentu sprave in v evharistiji, katero je imenoval »Sonce mojega življenja«. Na Mirni so ga 1. januarja 1943 pod krivo obtožbo umorili partizani. Tako je pretrpel mučeniško smrt, ki so mu jo prizadeli iz prezira do vere. Njegov praznik obhajamo na njegov rojstni in krstni dan, 27. maja. Za blaženega je bil razglašen na evharističnem kongresu v Celju, 13. junija 2010. Njegove relikvije so od leta 2011 shranjene v Marijini cerkvi na Zaplazu.

Kardinal Bertone je v imenu papeža Benedikta XVI. Alojzija Grozdeta za blaženega razglasil z naslednjimi besedami:

»Po goreči želji našega brata Andreja Glavana, novomeškega škofa, in drugih bratov v škofovski službi ter mnogih vernikov, in potem, ko smo slišali za mnenje Kongregacije za zadeve svetnikov, z našo apostolsko oblastjo dovoljujemo, da se častitljivi Božji služabnik Alojzij Grozde, verni laik iz Katoliške akcije in mučenec, ki je v moči evharistije s svojo stanovitno vero in zvestobo do Kristusa, sprejel preganjanje vse do mučeniške smrti, odslej imenuje blaženi in se njegov god obhaja na krajih in po ustaljenih pravnih predpisih vsako leto 27. maja, na dan njegovega rojstva in svetega krsta«.

Papežev odposlanec kardinal Bertone je v homiliji med mašo 13. junija 2010 poudaril: »V podobnih razmerah in z enako globoko vero je v prejšnjem stoletju pričeval tudi mladi slovenski mučenec Alojzij Grozde, ki je evharistijo rad imenoval »sonce mojega življenja«. Pozorno branje zgodovine Cerkve na Slovenskem, zlasti nasilnih preganjanj, ki jih je utrpela v preteklem stoletju – pomislimo na čase tuje okupacije,  državljanske vojne in brezbožnega režima – nam bo razkrilo, da je bila Božjemu ljudstvu evharistija glavni vir opore, moči in tolažbe« ter dodal: »Prav v tem smislu imamo lahko za sad Božje previdnosti, da sem danes kot enega izmed sinov te ljubljene dežele lahko vpisal med blažene Alojzija Grozdeta. Že v svoji rani mladosti je bil resnični učenec Jezusa Kristusa, navzočega v Najsvetejšem zakramentu. Na kolenih se je v zavzetem in zvestem evharističnem češčenju naučil, kaj pomeni popolno darovanje, ki vključuje celo pripravljenost žrtvovati lastno življenje. Še ne dvajsetleten je zaradi vere pretrpel mučeniško smrt in se celostno upodobil po Jezusu. Naj bo torej Alojzij Grozde naš zgled in priprošnjik ter naj nam izprosi milost, da bi bili tudi mi v bratskem občestvu Cerkve vedno zvesti Gospodu«.

Še isti dan, se je ob koncu opoldanske molitve z verniki na trgu sv. Petra papež Benedikt XVI. spomnil našega prvega blaženega mučenca z besedami: »Blaženi Alojzij je bil posebej vnet častilec svete evharistije, ki je krepila njegovo neomajno vero, njegovo darovanjsko držo za odrešenje duš, ter njegov apostolat v Katoliški akciji, da bi čim več mladih pripeljal h Kristusu«.

Ob 50. obletnici Grozdetove mučeniške smrti, leta 1992 je nadškofija Ljubljana, začela cerkveni postopek za priznanje njegovega mučeništva ter s tem za njegovo beatifikacijo in kanonizacijo. Škofijski postopek za priznanje mučeništva je bil sklenjen leta 1999. V rimski fazi procesa je bila narejena Pozicija, ki je bila izročena Kongregaciji za zadeve svetnikov, septembra 2003. Kongres teologov in kardinalska komisija sta izdali pozitivno mnenje o priznanju mučeništva. Dne 27. marca 2010 je sveti oče Benedikt XVI. v posebno avdienco sprejel prefekta Kongregacije za zadeve svetnikov, nadškofa msgr. Angela Amata SDB in odobril objavo o priznanju mučeništva Božjega služabnika Alojzija Grozdeta. S tem je bila dokončno odprta pot za slovesno beatifikacijo.

Ob prvem praznovanju godu leta 2011 so bili njegove relikvije s pokopališča v Šentrupertu prenesene v osrednjo svetišče novomeške škofije v Marijino cerkev na Zaplazu, kjer so bile položene v oltar. Vsako prvo nedeljo v mesecu, je na Zaplazu Grozdetov molitveni shod s sveto mašo, litanijami in molitvijo za kanonizacijo. Kapela z njegovimi relikvijami je v teh letih postala cilj mnogih romarjev iz vse Slovenije in iz tujine.  Na njegovo priprošnjo so bila že nekatera uslišanja.

Alojzij Grozde je čudovit zgled krščanskega življenja in tako vzor za vsakega kristjana, še posebej za mladino. Njegova mučeniška smrt iz prezira do vere razodeva zvestobo krščanskim idealom, ki so jih ljudje na našem prostoru, pogumno izpovedovali tudi v najhujših trenutkih življenja slovenskega naroda.

Besedilo je posredoval msgr. mag. Igor Luzar.

EDSONOVE SANJE O CERKVI 21.05. 2020

 

Zgodaj zjutraj  mi je Gospod nekaj pokazal v sanjah:

Videl sem veliko Cerkev, ki je predstavljala Katoliško Cerkev, zunaj pa okoli nje,sem videl številne, škofje in duhovnike, tisoče, ki so sedeli na klopeh ali sedeli na stopnicah , druge, ki so stali ali klečali. Gledal sem, kaj se dogaja znotraj te Cerkve, zdelo se je veliko praznovanje in ko sem vstopil v Cerkev, me je bilo strah, ker je bila praktično prazna, glede na to, kar sem videl zunaj. Pred mano sem videl , kako je papež praznoval. V Cerkvi pa so bili tudi čudni ljudje, ki so korakali navzgor in navzdol brez najmanjšega spoštovanja do Gospoda v njegovi hiši, videti je bilo kot trg. Zapustil sem to cerkev in spet pogledal obraze vseh teh tisoč škofov in duhovnikov zunaj, praktično na ulici, in vsi so bili sklonjenih glav,, nekateri žalostni, drugi resni in drugi prestrašeni, ne vedoč, kaj bi počeli. Tako sem se zbudil! …

IZ DNEVNIKA SVETE FAVSTINE KOWALSKE

 

” Da bi kaznoval, imam večnost, zdaj pa jim podaljšam čas usmiljenja.”

Ko sem nekoč vprašal Jezusa, kako lahko zdrži toliko zločinov in različnih zločinov in jih ne kaznuje, mi je Gospod odgovoril: – Da kaznujem, imam večnost, zdaj pa jim podaljšam čas usmiljenja; ampak gorje njim, če so ne prepoznam časa mojega obiska. Moja hči, tajnica moje milosti, dolžna si ne samo pisati in razkriti moje milosti, temveč tudi prositi zanje za milost, da bi lahko blagoslovili tudi mojo milost.

(Dnevnik Santa Faustine 1160)
Jezus, zaupam ti!

SPOROČILO KRALJICE ROŽNEGA VENCA IN MIRU 16.05.2020 – MANAUS/AM

SPOROČILO KRALJICE ROŽNEGA VENCA IN MIRU 16.05.2020 – MANAUS/AM
Mir tvojemu srcu!
Sin moj, tvoja Mati prihajam iz nebes, da ti rečem, ostani vedno zvest mojemu Sinu Jezusu, tudi v največjih preizkušnjah in ob vsem tistem, ki se mora zdaj zgoditi v svetu.
Sem te že opozorila na zaton vere, na nezvestobe duhovništva in grozne preizkušnje, ki jih bodo morali prestati številni verniki, ki se držijo pričevanja mojega Sina Jezusa Kristusa.
Velike žalitve in stvari, o katerih se nikoli ni mislilo, da se bodo zgodile v Božji Hiši, bodo vernike še bolj škandalizirale, zaradi preziranja vere, da toliki ne bodo več zaupali v Cerkev mojega Božjega Sina.
Satanovo sovraštvo proti Cerkvi in proti Evharistiji bo vedno bolj srdito in vidno, kot še nikoli prej, ker njegovi satanistični in masonski zastopniki znotraj Svete Cerkve delujejo neutrudno tako, da bi Telo, Kri, Duša in Božanstvo mojega Sina Jezusa Kristusa bilo zaničevano, poteptano, razžaljeno, kot nepomebna stvar, ki ne zasluži ustreznega spoštovanja in češčenja.
Mnogi postavljajo vprašanja in želijo luči, kako bi se morali obnašati in sprejeti Jezusa v Evharistiji, v teh temnih časih.
Določbe glede razdeljevanja ali prejema mojega Sina Jezusa Kristusa v Evharistiji ostajajo enake za nebesa. V nebesih se niso spremenile zaradi človeških ukazov in zakonov. Človeštvo se mora držati Božjih naročil, tradicije Svete Cerkve in njegovega pravega Učiteljstva, in ni Bog, ki bi se moral podrejati napakam in spremembam, ki so jih naredili neverni ljudje, da bi realizirali njihove grešne interese, s preganjanjem Cerkve in vere. Boga se ne vara in se iz njega ne norčuje.
Sprejmite mojega Sina Jezusa dostojno na usta in na kolenih. Ne sprejmite, če vas prisilijo delati nasprotno.

Glede vprašanja …..?
Duhovniki naj nikoli ne darujejo Svete Daritve z maskami in v rokavicah. To je pomanjkanje spoštovanja do Boga, Gospoda nebes in zemlje in žalitev tako svete in vzvišene Skrivnosti, ki jo darujejo.
Naj se nikoli ne dotikajo Najsvetejšega Telesa mojega Božjega Sina, niti naj ga ne delijo z uporabo rokavic. Ne žalite več Našega Gospoda, ki je že toliko žaljen.
V Fatimi sem vam rekla, da bo Rusija širila svoje napake, spodbujala vojne in preganjanje Cerkve, da bodo dobri mučeni in da bo Sveti Oče veliko trpel. Vi sedaj živite te dni in videli boste, da se bodo preganjanja in trpljenja vedno bolj povečevala do te točke, da se bo na skrivaj darovala Sveta Žrtev Sina, če boste želeli jo darovati na pravi in sveti način, kot Bog želi.
To zlo proti Cerkvi mojega Sina in Evharistiji se je začelo vnašati med Božje služabnike od leta 1960. V masonskem načrtu je bilo, da se služabniki mojega Sina držijo sodobnih in posvetnih idej, da opustijo duhovniško obleko pri darovanju Svete Žrtve, ki se je v preteklosti odvijala v Tridentinski obliki.
Koliko zlo bi bilo lahko preprečeno, če ne bi vernikom odvzeli tega vzvišenega darila, zaradi česar so izkrivili pogled na Sveto Božjo Žrtev in ga spremenili v navadni banket.
Kolike duhovniške duše so se za večno obsodile na peklenski ogenj in koliko drugih je v enaki nevarnosti, ker so bili Gospodu nezvesti in tako dovolili toliko teoloških napak in posvetnih idej, ki mnoge duše danes vodi v brezno pogubljenja.
Cerkev je bila v tistem obdobju hudo ranjena in danes je spet ranjena in močno krvavi, ker ji je bil zadan udarec, ki se je globoko zadrl in je povzročil, da se je zamajala in izgubila moč, ker jo sile teme želijo odstraniti iz obličja zemlje. Ustvariti hočejo novo človeštvo brez Boga, ki sprejema vse vrste napak, kot če bi bile resnice, učijo duše kot da je Bog prisoten v vseh teh napakah in da sprejema takšne neumnosti.
Bog je eden: poslušaj, Izrael, Gospod, naš Bog je edini Gospod!
Oče, Sin in Sveti Duh so edini Gospodar nebes in zemlje. Izven njega ni drugega Boga in Gospoda. Zunaj Svete Cerkve, ki jo je ustanovil moj Sin Jezus Kristus po delovanju Svetega Duha, ni odrešenja.
Tisti, ki ne bodo verjeli v te resnice ne bodo vstopili v nebeško kraljestvo. Vseh to nauči, razsvetljuj duše, da odprejo svoja srca Božjim resnicam in se rešijo.
Blagoslavljam te!