8. dan: Jezusovo Srce v evharistiji
Kristusovo ranjeno Srce je popolno razodetje njegove ljubezni do Očeta in ljudi. Pri sv. maši pod podobo kruha in vina v veri prepoznamo Jezusovo telo in kri. To je višek ljubezni. Jezus se ponovno daruje na zakramentalni način. Njegova daritev na križu na ta način traja skozi vse čase. V najmanjšem koščku kruha je navzoč cel Kristus, tudi z svojim Srcem in lastnostmi svojega Srca. Mi se v obhajilu združimo z Njim. Pri češčenju Jezusovega Srca se povezujemo z vrhuncem daritvenega dejanja na križu.
»Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: ‘Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.’ In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: ‘Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.’ In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: ‘To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.’ Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: ‘Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas’« (Lk 22,14-20).
Papež Pavel VI. piše v apostolskem pismu Nedoumljivo bogastvo Kristusovo: »Predvsem želimo, da se presvetemu Srcu Jezusovemu, čigar najslavnejši dar je presveto Rešnje Telo, izkazuje večje češčenje s prejemanjem tega vzvišenega zakramenta. Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema naš Odrešenik. V tem središču vseh zakramentov se obhaja spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju. Bistvo češčenja Jezusovega Srca je v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo, ter sloni predvsem na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa. Iz tega zakramenta in iz drugih bogoslužnih dejanj prihaja tisto posvečevanje ljudi in tisto poveličevanje Boga, za katerim kot za svojim ciljem težijo vse druge dejavnosti Cerkve.«
»O, ljubezen, o žareča dobrota; o koliko hvale in zahvale smo ti dolžni za to! Kako zveličavna, kako dobra je bila tvoja misel, ko si postavil ta zakrament, kako sladka in prijetna pogostitev, ko si sam sebe dal v jed! Čudovito je, presega človeški um, a vredno je vere, da si ti, Gospod, moj Bog, pravi Bog in pravi človek, v malih podobah kruha in vina ves pričujoč in te uživamo in ne použijemo. Raduj se, moja duša, in hvali Boga za tako velik dar. Kadar koli namreč ponavljaš to skrivnost in prejemaš Kristusovo telo, vselej obhajaš delo svojega odrešenja in se udeležuješ vseh Kristusovih zasluženj« (Hoja za Kristusom 4,2).
Ko prejmemo Jezusa v sv. obhajilu, ga prejmemo živega, tistega, ki je iz ljubezni do nas postal človek. On v nas resnično odrešenjsko deluje. Bog po sv. obhajilu tudi ozdravlja. Sestra Briege McKenna opisuje: »Poklical me je mlajši duhovnik, ki je bil zelo zaskrbljen in ga je bilo strah, ker je ravnokar izvedel, da ima raka na glasilkah. V treh tednih bi moral na operacijo in bi izgubil glas. Priznal mi je, da je obupan. Šele pred šestimi leti je bil posvečen. Ko sem molila zanj, sem začutila Gospoda, ki je želel, da mu spregovorim o evharistiji: ‘Oče, lahko molim za vas po telefonu, vendar, ali se niste danes zjutraj že srečali z Jezusom? Ali se ne srečavate z njim vsak dan?’ Nisem namreč vedela, da ta duhovnik ni maševal vsak dan. Rekla sem mu: ‘Pri sv. maši se vsak dan, ko prejmete in zaužijete sveto hostijo, srečate z Jezusom. Žena se je le dotaknila njegovega oblačila. Vi pa se ga dotaknete in sprejmete vase. Hranite se z njim. Ali se zavedate, da Jezus potuje po vašem grlu? Ni boljše poti kot iti k Jezusu. Prosite ga, naj vas ozdravi.’
Slišala sem ga, kako je jokal v telefon. Kar naprej je ponavljal: ‘Sestra. Hvala vam. Hvala.’ Tri tedne kasneje je šel v bolnišnico. Telefoniral je in mi sporočil, da operacija ni potrebna. Zdravniki so ugotovili, da je rak izginil in da so bile njegove glasilke popolnoma nove, zdrave.
Nikoli nisem zvedela njegovega imena. Leto kasneje sem slišala o njem nekaj besed. Pred boleznijo je ta duhovnik prenehal maševati, razen ob nedeljah. Do maše je imel omalovažujoč odnos. Gospod je uporabil njegovo bolezen zato, da mu je spremenil življenje. Duhovnik je bil ozdravljen, pa ne le telesno. Ves se je usmeril na sveto mašo, ki je postala zanj srečanje z živim Jezusom. Jezusa je začel srečevati pri največjem vodnjaku, kjer piješ in nisi nikoli več žejen.«
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)
9. dan: Jezusovo in Marijino Srce – eno Srce
Jezusova prebodena stran ostaja za vedno najzgovornejši dokaz njegove ljubezni do ljudi in njegova daritev za nas grešnike je tudi največji izraz ljubezni Jezusovega Srca do Očeta. Na križu nam je Bog odpustil, dal nam je vse, kar je imel: svoje telo in kri. Pod križem je bila njegova Mati. Dal nam je tudi njo, da je naša Mati. Marija je z Jezusom najbolj sodelovala pri odrešenju sveta. Njeno Srce je bilo brez greha, zato je tudi najbolj raslo v modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh. Marija vedno želi to, kar želi Jezus, zato sta Jezusovo in Marijino Srce kakor eno srce.
»Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: ‘Žena, glej, tvoj sin!’ Potem je rekel učencu: ‘Glej, tvoja mati!’ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25-27).
»Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,31-37).
Fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska energija, ampak človekovo srce.«
Sv. Dominik Savio je ob prvem obhajilu zapisal: »Moja največja prijatelja bosta Jezus in Marija.«
V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo ‘žareče ognjišče ljubezni’ ter ‘dobrote in ljubezni polno’. V litanijah Matere Božje imenujemo našo duhovno Mater ‘Mati milosti Božje’ in ‘Kraljica vseh svetnikov’. Ob teh dveh Srcih lahko naše srce ponovno zažari v ljubezni, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti, kajti samo ljubezen lahko premakne človeka. Poglobimo se v Jezusov evangelij, v njegovo daritev na križu, v mašno daritev in Jezusovo navzočnost v svetem Rešnjem telesu, kjer je nenehno navzoč med nami, da ne bi bili sami! Povsod bomo odkrili njegovo neizmerno ljubezen, saj le njegovo Srce lahko ogreje naša srca.
Lep zgled češčenja Jezusovega in Marijinega Srca imamo pri arškem župniku Janezu Vianneyu, ki je zavetnik duhovnikov. Ko je prišel v Ars, je bila to ena duhovno najslabših župnij, Bog pa jo je po njem popolnoma prenovil. Vianney je ure in ure molil pred Najsvetejšim. Duhovno prenovo svoje župnije je začrtal tako, da je posvetil svoje ljudi Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Dal je napraviti Marijin kip, v Marijin kip pa srce. V to srce je vpisal imena vseh svojih župljanov in jih tako posvetil. O moči Marijinega Srca in o njeni pomoči pri izpolnjevanju našega poslanstva je sam dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več, če bi to Srce ne bilo neizčrpno.« Pogosto je priporočal devetdnevnico na čast Marijinemu Srcu. Prav tako je častil Jezusovo Srce, zato je imel pri svojem delu takšne uspehe. Ko so ga vprašali, koliko velikih spreobrnjenj je bilo v enem letu v Arsu, je sam dejal, da več kakor sedemsto. Neprestano je mislil na ljubezen Jezusovega Srca, posebej v sv. evharistiji. Nenehno je o njej govoril. To niso bile le besede, bil je Božji plamen, ki ga je Bog prižgal v njem in je v njem gorel. O tej pobožnosti je vedno pridigal, jo priporočal tistim, ki jih je vodil, in jo svetoval bolnikom ter vsem potrtim zaradi grehov. Na praznik Srca Jezusovega je dejal s solznimi očmi: »Pojdimo vsi k Srcu Jezusovemu, k prestolu Božje dobrote. Iz njega priteka dovolj ljubezni in usmiljenja, da potopita vse grehe sveta. O, ko bi vedeli, kako nas to Božje Srce ljubi, umrli bi od radosti. Edina sreča na tem svetu je, ljubiti ga in vedeti, da nas ljubi.« Častil je Jezusovo in Marijino Srce in Bog mu je dal milost, da je z gorečnostjo in darovi pomagal toliko ljudem. Posvetimo se tudi mi in živimo to posvetitev, da bomo obrodili mi in naši bližnji obilo sadu ter da bomo z vsem srcem vzljubili Marijino in Jezusovo Srce.
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Srca Jezusovega in Matere Božje (str.: 34 in 39)
LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA
Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog
Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta
Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno
Srce Jezusovo, z Besedo Božjo v osebi zedinjeno
Srce Jezusovo, neskončno veličastno
Srce Jezusovo, sveti tempelj Božji
Srce Jezusovo, šotor Najvišjega
Srce Jezusovo, hiša Božja in vrata nebeška
Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni
Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice
Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno
Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti
Srce Jezusovo, vse hvale vredno
Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src
Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in vednosti
Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva
Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje
Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli
Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav
Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno
Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo
Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti
Srce Jezusovo, sprava za naše grehe
Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno
Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto
Srce Jezusovo, do smrti pokorno
Srce Jezusovo, s sulico prebodeno
Srce Jezusovo, vir vse tolažbe
Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje
Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava
Srce Jezusovo, daritev za grešnike
Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih
Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih
Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.
Jezus krotki in iz srca ponižni.
Upodobi naše srce po svojem Srcu.
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na češčenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.
