ESHATOLOŠKI RAZVOJ OZ. ZGODOVINA ODREŠENJA
UVOD
O Božjem odrešenjskem delovanju skozi zgodovino nas poučuje Sveto pismo. Branje spisov Cerkvenih učiteljev, svetnikov in tudi mistikov poglablja vedenje in vero, ker kažejo na Božje delovanje. Marija je v Medjugorju rekla, da nevednost ne reši pred peklom.
Stvarjenje – Noe – Abraham (Izak, Jakob) – Mojzes – sodniki – kralji / preroki – Jezus (Marija / Jožef)
Bog je že v raju napovedal Sina in Marijo. Skozi zgodovino je preko prerokov napovedoval in pripravljal čas za rojstvo Sina Jezusa. Pripravljal je Marijo za Mater svojemu Sinu in vsekakor je pripravljal tudi Jožefa, rednika svojega Sina.
RAZODETJE – CERKVENO IN ZASEBNO
Cerkveno (javno) razodetje – evangelij (končano s smrtjo zadnjega apostola) in zasebno – razna prikazanja in notranji govori. Preizkusiti duha oz. kakšen sad daje drevo.
ROŽNI VENEC
brevir nepismenih à primerjava Psalmi – Oče naš-i à rožni venec
SVETA SRCA
Čaščenje svetega Jožefa in Svetih Src ni nekaj novega, temveč se je skozi stoletja do danes vršilo na različne načine.
Presveto Srce Jezusovo – sv. Marjeta Marija Alacoque (1647 – 1690), Parey-le-Monial
Sem Brezmadežno spočetje – sv. Marie-Bernardet Soubirous, (1844 – 1879), Lurd, prvič 11. februarja 1858, nato še 17x, vedno z RV v roki.
Fatima, od 13. maja – 13. oktobra, pastirčkom Luciji, Frančišku in Jacinti
Pri tretjem prikazanju angela je v molitvi k Presveti Trojici rečeno: »Po neskončnem zasluženju presvetega Srca Jezusovega in Brezmadežnega Srca Marijinega te prosim za spreobrnjenje ubogih grešnikov.«
Drugo prikazanje, 13. junija
(Jezus) hoče na svetu vpeljati pobožnost do mojega Brezmadežnega Srca. Tistemu, ki se je bo oklenil, obljubim zveličanje.
Tretje prikazanje, 13. julija
Zadoščujte za grehe zoper Marijino Brezmadežno Srce.
Peto prikazanje, 13. septembra
V oktobru bodo prišli tudi naš Gospod, Žalostna Mati Božja, Karmelska Mati Božja, sveti Jožef z Detetom Jezusom, da bodo blagoslovili svet.
13. Oktobra sončni čudež: prisotni romarji, vidci in vse prej omenjene osebe.
V soncu se je prikazala Sveta Družina; Marija, sveti Jožef z Detetom Jezusom v naročju so blagoslavljali svet.
CERKVENI OČETJE, UČITELJI IN SVETNIKI
Sv. Avguštin (354 – 430, največji cerkveni oče in učitelj) pove, da iz edinosti v združitvi Src, Jezusa, Marije in Jožefa izhaja rešitev za vse človeštvo. To misel kasneje ponovi sv. Tomaž Akvinski (1225 – 1275, teolog in cerkveni učitelj, sholastik). (Niso imenovani kot Tri Sveta Srca).
Marija je sv. Brigiti Švedski (1302 – 1373) rekla: »Hči moja, na žalost mnogi ljudje nimajo pojma o tem, kakšno prednost je dal Gospod mojemu zaročencu Jožefu in kakšna je njegova priprošnja pri Bogu za vse, ki se mu priporočajo. Vedi, da je Jožef veliki zagovornik, da ubogim grešnikom doseže odpuščanje in milost. Hvaležna moraš biti Gospodu, da ti je to sporočil po meni. Od zdaj naprej vse svoje življenje časti mojega zaročenca. Zahvaljuj se Gospodu, da je podelil Jožefu tolikšne prednosti in milosti. Jaz sem bila presrečna, da sem ga dobila za zaročenca. V vseh svojih težavah moli k njemu in si iskreno prizadevaj, da ga častijo tudi drugi. Bodi gotova, da Bog daje na zemlji vse, za kar ga Jožef zaprosi v nebesih. Gospod bo na Jožefovo prošnjo delil izredne milosti. à Po knjigi Revelations sanctae Brigitte, 6. knjiga, 59. poglavje.
Čaščenje svetega Jožefa je dediščina frančiškanskega reda že od daljnega leta 1370. Rečeno je, da bo oseba, ki bo leto dni vsak dan 7x zmolila Oče naš, Zdravo Marijo in Slavo ter premišljevala o 7 žalostih in radostih sv. Jožefa, dobila od Boga vso milost, ki je potrebna za njeno duhovno življenje.
Sv. Terezija Avilska (1515 – 1582), velika prenoviteljica karmeličanskega reda, je bila izredna častilka sv. Jožefa. Med drugim je zapisala: »Za katerokoli milost boste prosili sv. Jožefa, vam bo zagotovo dana.«
Dominikanec Izidor Izolan je leta 1587 v eni svojih knjig o svetem Jožefu zapisal: »V zadnjih časih bo večni Bog svetega Jožefa v kraljestvu vojskujoče Cerkve z največjo častjo poveličal /…/. Namestnik Kristusov na zemlji bo od svetega Duha razsvetljen ukazal, naj se praznik Kristusovega rednika in moža kraljice celega sveta po vsej vojskujoči, pravoverni in katoliški Cerkvi slovesno obhaja.«
Sveta Marija Agredska (1602–1665), bosonoga frančiškanka, je po navodilu svojega duhovnega spremljevalca in spovednika v petih letih napisala spis Mistično Božje mesto, v katerem veliko piše tudi o svetem Jožefu.
Jezuit Jean Jacquinot je leta 1645 napisal knjigo Veličina svetega Jožefa. V njej je grafika z napisom zgoraj »Sveta zemeljska Trojica« in spodaj »Ta tri Srca so eno samo Srce«. Knjiga je bila ponatisnjena po originalu leta 1854 in 2013 (grafika na str. 106).
Sveti Ludvik Marija Monfortski (1673 – 1716), ki je najbolj poznan po knjigi Posvetitev Mariji za popolno predanost Jezusu Kristusu, je tudi sestavil molitev, ki jo je Jezus dopolnil Edsonu in jo sedaj molimo kot Pozdravljen, sveti Jožef …
Marija Cecilija Baij (1694– 1766), benediktinska opatinja, je po osebnem nareku samega Jezusa 23. januarja 1736 (na zaročni dan Device Marije in svetega Jožefa), začela opisovati življenje svetega Jožefa.
Sveti Alfons Ligurijski (1696 – 1787) je sestavil enaintridesetdnevnico z naslovom Mesec svetega Jožefa, po kateri je bilo uslišanih veliko prošenj tudi v našem času.
Srca Jezusa, Marije in Jožefa so upodobljena v stranskem oltarju na Malem Lošinju, ki je tako kot sama cerkev star več stoletij.
Avguštinki Ani Katarini Emmerich (1774–1824) je Sveti Duh že v najzgodnejši dobi v slikah odstiral skrivnosti stare zaveze, kasneje pa celotno življenje Jezusa Kristusa in Cerkve v času apostolov. Pri tem je večkrat omenjen tudi sveti Jožef.
Leta 1843 so bila natisnjena pravila Družbe na čast prečistemu srcu svetega Jožefa, katere je istega leta potrdil papež Gregor XVI. Ustanovitelj družbe je bil Italijan Mihael Bokka iz reda Oblatov. Namen družbe je bil častiti Prečisto Srce Jožefovo, ki je bilo tako prisrčno sklenjeno in zedinjeno s Srcema Jezusa in Marije. Člani družbe so si posebno prizadevali posnemati svetega Jožefa v popolni vdanosti v Božjo voljo. Papež Pij IX. (1846 – 1878) je tem častilcem podelil posebne delne in popolne odpustke. To družbo je v Sloveniji pospeševal duhovnik ljubljanske škofije Janez Volčič, ki je leta 1887 napisal knjigo Življenje preblažene Device in Matere Marije in njenega prečistega ženina svetega Jožefa. Knjiga je izšla pri Mohorjevi Družbi v Celovcu z dovoljenjem visokočastitega Krškega knezoškofijstva.
Janez Volčič: Upati tudi smemo, da se bo spolnila želja svetega Očeta, da bo namreč na priprošnjo svetega Jožefa ob svojem času sveta Cerkev rešena velike stiske, ki jo tako hudo tare in da bodo verni v češčenju svetega Jožefa vedno bolj vneti.
Nekaj povsem novega in podrobnejšega ter več od vseh drugih pa je pisala mistikinja, frančiškanska tretjerednica, Marija Valtorta (1897–1961). Prvotni naslov knjige je bil Spev o Bogu – Človeku, sedaj pa to veličastno delo v vseh jezikih nosi naslov Evangelij, kakor mi je bil razkrit. Časovno so nam mistična doživetja svetega Jožefa v tej knjigi najbližja, najobširnejša in povsem skladna z Evangelijem, Cerkvenim izročilom in Cerkvenim učiteljstvom. Jezus je pisateljici rekel: »V moji obnovljeni Cerkvi bo to najbolj brana knjiga.« Za to delo je Papež Pij XII. med zasebno avdienco 26. 2. 1948 trem duhovnikom rekel: »Ne razpravljajte o navdihnjenju, temveč ga tiskajte, in kdor bo bral, bo videl!«
PAPEŽI
Papež Sikst IV. (1471 – 1484) je leta 1479 določil 13. marec kot dan svetega Jožefa. Papež Gregor XV. je leta 1621 zapovedal, da se mora ta praznik obhajati po vsem krščanskem svetu. Papež Klemen X. ga je leta 1670 povzdignil v praznik druge vrste, papež Klemen XI. (1700 – 1721) pa mu je določil posebne molitve pri sveti maši. Papež Benedikt XIII. (1724 – 1730) pa je zapovedal, da se svetega Jožefa časti v Litanijah vseh svetnikov.
Papež Pij IX, od otroških let velik častilec svetega Jožefa, je 8. decembra 1870 svetega Jožefa slovesno razglasil za zavetnika vesoljne Cerkve. S tem je izpostavil njegovo vlogo podpornika, zaščitnika in vodnika svete Družine, ki se je razširila na celotno Cerkev. Ob tej priložnosti je določil 19. marec za njegov godovni dan. Obenem je naznanil, naj se praznik rojstva svetega Jožefa in praznik njegovega varstva obhaja kot praznik prvega reda. Prav tako je zapisal, naj pri spominu svetnikov ob manjših praznikih mašniki v svojih mašnih molitvah dodajo tudi svetega Jožefa. V tistem času je divjala vojna, ki je potem tudi vdrla v Vatikan in prekinila I. Vatikanski koncil.
Papež Leon XIII (1878 – 1903) je na podlagi videnja dogodkov za 20. stoletje sestavil molitev K tebi pribežimo, o sv. Jožef (poznana je tudi njegova eksorcistična molitev Sv. nadangel Mihael).
Molitev k svetemu Jožefu sta napisala tudi papeža Pij X. (1903 – 1914) in Pij XI. (1922 – 1939).
Leta 1912, tik pred prvo svetovno vojno, je izšla knjiga z naslovom Lilija Izraela, ki govori o sv. Jožefu in v kateri je med drugim navedena razlaga o potrebnosti čaščenje sv. Jožefa.
Papež Pij XII. (1939 – 1958) je dodal še praznik Jožefa delavca, ki ga praznujemo 1. maja in sovpada s civilnim praznikom dela.
Papež Janez XXIII. (1958 – 1963) je uvrstil ime svetega Jožefa v rimski kanon.
Sveti papež Janez Pavel II. je v apostolski spodbudi Odrešenikov varuh zapisal, da bo sv. Jožef zaščitnik in vodnik Cerkve v prihodnosti. V apostolski spodbudi Odrešenikov varuh Sveti papež Janez Pavel II. pričakuje, da bo ob premišljevanju njegovih misli v vseh rasla pobožnost do sv. Jožefa, Zavetnika vesoljne Cerkve, in ljubezen do Odrešenika, ki mu je vzorno služil: sv. Jožefu je namreč Bog zaupal varstvo svojih najdragocenejših zakladov, Jezusa in Marije. Papež pričakuje, da se bo vse krščansko ljudstvo z večjo gorečnostjo zatekalo k sv. Jožefu, prosilo njegovega varstva in bo vedno imelo pred očmi tudi njegov ponižni in modri način služenja in sodelovanja pri odrešenjskem načrtu, ki ima svoj temelj v skrivnosti učlovečenja. Prav pri tej skrivnosti je bil Jožef iz Nazareta »udeležen« kot nihče drug razen Marije, Matere učlovečene Besede. Ta apostolska spodbuda papeža Janeza Pavla II., velikega častilca sv. Jožefa, predstavlja tovrstno najobsežnejši in najbolj sistematičen Cerkven dokument z meditativno-teološkim pristopom. Devetdnevnica istega papeža k sv. Jožefu se poslužuje glavnih misli omenjene spodbude.
Papež Frančišek je bil podarjen Cerkvi v sredo, ki je dan, posvečen sv. Jožefu, pred praznikom sv. Jožefa marca 2013. Isti papež je v svoj grb poleg Jezusovega imena postavil še simbola Marije in sv. Jožefa. Ob svojem ustoličenju, na slovesni praznik sv. Jožefa, je zaključil homilijo, v kateri je govoril o sv. Jožefu Varuhu Cerkve, z besedami: »V njem, dragi prijatelji, vidimo, kako se odgovarja na Božji klic: z razpoložljivostjo in pripravljenostjo!«
V Družini z dne 7.7.2013 smo lahko prebrali, da se ime sv. Jožefa od sedaj dodaja v drugo, tretjo in četrto evharistično molitev tretje izdaje Rimskega misala takoj za imenom blažene Device Marije.
Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov je 19. junija 2013 izdala odlok, po katerem se ime svetega Jožefa, ženina Device Marije, od sedaj dodaja v drugo, tretjo in četrto evharistično molitev tretje izdaje Rimskega misala takoj za imenom blažene Device Marije. Papež Frančišek se je odločil za uvedbo spremembe na podlagi številnih pobud vernikov z vsega sveta. Čaščenja svetega Jožefa je navzoče že od vsega začetka, saj je z »očetovsko skrbjo za Jezusa na čelu svete družine izpolnil v polnosti po milosti sprejeto poslanstvo v ekonomiji odrešenja, se pridružil začetkom skrivnosti človekovega odrešenja ter postal zgled velikodušne ponižnosti, ki krščanstvo spodbuja k velikim delom in pričevanju za skupne, človeške in preproste kreposti, potrebne, da bi ljudje pošteno in pristno sledili Kristusu. S pomočjo teh je Pravični, ki je ljubeče poskrbel za Božjo Mater in se z veseljem posvetil vzgoji Jezusa Kristusa, postal varuh najbolj dragocenih zakladov Boga Očeta.«
Slovenija je bila leta 1675 posvečena svetemu Jožefu (papež Klemen X.). Hrvaški Sabor je leta 1687 razglasil sv. Jožefa za posebnega zaščitnika Kraljevine Hrvaške. Zagrebški nadškof Alojz Stepinc je pri Svetem sedežu leta 1939 dosegel, da se praznik sv. Jožefa praznuje kot zapovedani praznik po vseh škofijah tedanje Jugoslavije. Hrvaški škofje so leta 2008 na 37. plenarnem zasedanju Hrvaške škofovske konference razglasili sv. Jožefa za glavnega zaščitnika Hrvaške.
Sveti Josip : život i lik po Bibliji i tradiciji / Josip Beljan, Glas Koncila, ZG, 2009
Leta 2013 je na Teološki Fakulteti v Ljubljani diplomirala Ema Štokovnik z delom Veličina svetega Jožefa po literaturi Jean Galot – Saint Joseph (1964) pod mentorstvom Toneta Štruklja.
Priporočanje svetnikom je popolnoma v skladu z naukom in prakso svete Cerkve. Če so že v času življenja delali čudeže, jih toliko lažje delajo z nebes. Svetniki so naš vzor in priprošnjiki pri Bogu. Samo Devica Marija je imela na zemlji in ima sedaj na nebu višje mesto od svetega Jožefa.
Na zemlji je bil Jezusu za Blaženo Devico Marijo najbližji sv. Jožef. Iz tega sledi, da ima takšno mesto tudi v nebesih. Sv. Jožef je živel, kar so pričakovali starozavezni preroki in kralji. To in še več je vsebovano v: »Jezusov rednik in Marijin mož«. V slavi in veličini je tudi večji od vseh novo zaveznih apostolov, mučencev, očetov …, ker je bil mož nebeške Kraljice in imel očetovsko oblast nad Bogo-Človekom. Za papeža se reče, da je Kristusov namestnik na zemlji, sv. Jožef pa je bil namestnik Boga Očeta na zemlji.
Sredništvo sv. Jožefa temelji na dejstvu, da je bil na zemlji Jezusov oče in Marijin mož. Ti intimni odnosi se v nebesih niso končali, temveč so postali celo popolni. Zato tisti, ki kličejo k sv. Jožefu, vsekakor ganejo tudi Jezusovo in Marijino Srce, kajti vse molitve in prošnje k sv. Jožefu, se posredno dotaknejo tudi Src Jezusa in Marije.
Ako sta Jezus in Marija »ravnala« na zemlji po njegovih besedah, ga poslušata tudi v nebesih. Po Jezusu imamo dostop do Očeta, po Mariji k Jezusu, a po Jožefu k Mariji. Zdi se, da nam Gospod želi pokazati, da mu Jožef lahko dandanes prav tako »zapoveduje« kot mu je nekoč na zemlji. Ponižni položaj sv. Jožefa na zemlji je prešel v veliko moč posredovanja v nebesih.
Molitev rožnega venca sedem žalosti in radosti sv. Jožefa in čaščenje Sv. Treh Src se je v Sloveniji ponovno pričelo širiti leta 2012 po obisku Edsona Glauberja, amazonskega pol-Indijanca, ko so jo uvedle nekatere župnije. Njemu je bilo rečeno, da bo Slovenija za njegovo deželo najbolj častila sv. Jožefa.