2. dan: spoznavanje samega sebe
Danes bomo prosili Boga, naj nam pomaga, da spoznamo samega sebe, svojo grešnost, in se
svojih grehov kesamo. Zato prosímo za ponižnost, da bi ob Marijinem in Jezusovem Srcu
spoznali resnico o svoji majhnosti in resnico o njuni neskončno usmiljeni ljubezni!
Greh je v naši duši napravil opustošenje, zato ne delamo tistega, kar hočemo, ampak tisto,
česar nočemo. To so dela mesa, ki izhajajo iz korenine sebičnosti. Ta je zastrupila ves svet in
okužila tudi kristjane. Vse dobro temelji v nesebični ljubezni do Boga in bližnjega. Ta
ljubezen pomaga k življenju vsem krepostim; brez ljubezni ne moremo imeti nobene. To
pomeni: kreposti je mogoče pridobiti samo iz čiste ljubezni do Boga.
Če si hočemo pridobiti popolnost, ki je samo v povezavi z Jezusom, se moramo izprazniti
vsega, kar je v nas slabega. Zato je treba v luči Svetega Duha spoznati, kako zelo smo
nagnjeni k zlu in kako smo brez Božje pomoči nezmožni za vse, kar je dobrega. Vse dobro
prihaja od Boga. Zato moramo vsak dan slabemu v sebi umirati, da bomo sposobni sprejemati
Božje darove. Odrekati se moramo dejavnostim svojih zmožnosti, kolikor so podvržene
slabemu: Gledati moramo, kakor da ne vidimo, poslušati, kakor da ne slišimo, uporabljati
stvari tega sveta, kakor bi jih ne uporabljali. To apostol Pavel imenuje vsakodnevno umiranje.
»Pravim torej: žívite v Duhu in nikar ne strezite poželenju mesa. Kajti meso si želi, kar je
zoper Duha, Duh pa, kar je zoper meso. Ta dva si namreč nasprotujeta, da ne bi delali tega,
kar hočete. Toda če se daste voditi Duhu, niste pod postavo. Sicer pa so dela mesa očitna. To
so: nečistovanje, nečistost, razuzdanost, malikovanje, čaranje, sovraštva, prepirljivost,
ljubosumnost, jeze, častihlepnosti, razprtije, strankarstva, nevoščljivosti, pijančevanja, žretja
in kar je še takega. Glede tega vas vnaprej opozarjam, kakor sem vas že opozoril: tisti, ki
počenjajo takšne stvari, ne bodo podedovali Božjega kraljestva.
Sad Duha pa je: ljubezen, veselje, mir, potrpežljivost, blágost, dobrotljivost, zvestoba,
krotkost, samoobvladanje. Zoper te stvari ni postave. Tisti, ki pripadajo Kristusu Jezusu, so
križali svoje meso s strastmi in poželenji vred. Če živimo po Duhu, tudi delajmo po Duhu.
Nikar ne iščimo prazne slave s tem, da drug drugega izzivamo in drug drugemu zavidamo«
(Gal 5,16-26).
»Ne smemo sami sebi preveč verjeti, ker pogosto nimamo ne dosti milosti, ne dosti razuma.
Malo svetlobe je v nas, in še to po nemarnosti hitro izgubimo. Dostikrat tudi ne opazimo,
kako slepo je naše srce. Dostikrat slabo delamo, pa se še slabše izgovarjamo. Včasih nas žene
strast, pa mislimo, da je gorečnost. Majhne napake na drugih grajamo, svojih večjih ne
vidimo. Dosti hitro čutimo in premišljamo, kaj nam je od drugih trpeti, a kaj drugi zaradi nas
trpe, tega ne opazimo. Kdor bi svoja dela dobro in prav presojal, ne bi tujih ostro obsojal.
Notranjemu človeku je skrb zase nad vse skrbi. Kdor nase zvesto pazi, lahko o drugih molči.
Duša, ki ljubi Boga, se ne ozira na nič, kar je pod Bogom. Samo Bog, ki je večen in
neizmeren in ki vse napolnjuje, je duši prava tolažba in srcu pravo veselje« (Hoja za
Kristusom 2,5).
Sveti Anzelm je videl v zamaknjenju veliko reko, ki je naglo tekla in šumela. Vanjo se je
zlivala vsa nesnaga in grdobija zemlje. Na zemlji ni bilo nič bolj umazanega in gršega. Bila je
6
tako deroča, da je vse, kar je dosegla, potegnila za sabo. Može in žene, revne in bogate je
utapljala v globino in jih nato metala na vrh. Svetnik je vprašal, kaj to pomeni. Razloženo mu
je bilo, da je tista deroča reka svet, kjer ljudje, utopljeni v pregrehe in premetavani sem ter tja
v svojih pohotah, žive tako zaslepljeno, da kljub neprestanemu nemiru, ki je v njih, in vesti, ki
jim govori in jim ne nudi mirnega trenutka, mislijo, da so srečni.
Takoj nato je bil svetnik prestavljen v neki ograjeni prostor. Stene so se čudovito bleščale, v
sredini je bil travnik. Zrak je bil prijeten in svež. Vse je bilo zelo lepo, tudi blaženost je bila
velika. Svetniku je bilo rečeno, da je to slika redovnega stanu.
Oboje je tudi slika naše nepovezanosti ali povezanosti s Kristusom.
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Svetega Duha (glej str.: 369
Molitev sv. Avguština
Gospod Jezus!
Naj spoznam sebe, naj spoznam tebe,
naj hrepenim le po tebi.
Tebe naj bolj ljubim kot sebe,
delam naj vse samo zate.
Sebe naj pozabim, tebe naj hvalim,
vedno naj mislim le nate.
Tebi živim in sebi umiram,
sprejmem, kar ti mi nakloniš.
Zase ne maram, s tabo naj hodim,
naj se od tebe ne ločim.
V svojih težavah k tebi prihajam,
ti mi daj varno zavetje.
Strah mi navdihni, da te ne žalim,
vzemi me k izvoljenim svojim.
Nase ne zidam, v tebe zaupam,
tebi bom vedno poslušen.
K tebi me vabi tvoja milina,
tebe edinega ljubim.
V raj me pokliči, da te bom gledal,
vekomaj združen s teboj. Amen.
-
dan: Marijino Srce – srce Cerkve
Marija je bila že od vsega začetka navzoča v Cerkvi, ki moli. Ko je Jezus šel v nebesa, so apostoli v dvorani zadnje večerje devet dni, do binkošti, vztrajali v molitvi z Marijo, Jezusovo Materjo. Ona je svoje molitve pridruževala prošnjam apostolov in tako postala vzornica Cerkve, ki moli. To poslanstvo je Marija izvrševala in izvršuje skozi vso zgodovino. V stari zavezi je Bog pošiljal preroke, da so svarili izvoljeno ljudstvo, kadar je skrenilo s pota, ki je vodil k Bogu. Danes nam Bog pošilja Marijo, veliko znamenje na nebu, Ženo, ogrnjeno s soncem. Marija nas želi privesti k Sinu Jezusu, ona je najkrajša in najbolj zanesljiva pot do Boga. Kakor svatje v Kani se ravnajmo tudi mi po naročilu Božje Matere: »Kar koli vam reče, storite.«
»Tretji dan je bila svatba v galilejski Kani in Jezusova mati je bila tam. Na svatbo so bili povabljeni tudi Jezus in njegovi učenci. Ko je vino pošlo, je rekla Jezusu njegova mati: ‘Vina nimajo.’ In Jezus ji je dejal: ‘Kaj imam s teboj, žena? Moja ura še ni prišla.’ Njegova mati je rekla strežnikom: ‘Kar koli vam reče, storite.’ Tam pa je stalo šest kamnitih vrčev za judovsko očiščevanje; držali so po dve ali tri mere. Jezus jim je rekel: ‘Napolnite vrče z vodo!’ In napolnili so jih do vrha. Nato jim je rekel: ‘Zajemite zdaj in nesite starešini!’ In nesli so mu. Ko je starešina pokusil vodo, ki je postala vino, in ni vedel, od kod je – strežniki, ki so zajeli vodo, pa so vedeli –, je poklical ženina in mu rekel: ‘Vsakdo postreže najprej z dobrim vinom, in ko se ljudje napijejo, s slabšim, ti pa si dobro vino prihranil do zdaj’« (Jn 2,1-10).
Cerkveni očetje pravijo, da, kar lahko rečemo o Mariji, lahko rečemo tudi o Cerkvi. Ustavimo se pri Mariji, ki posreduje za ljudi v stiski. Svatba v Kani je prvi čudež, ki ga je Gospod storil. Vsak Gospodov čudež je učinek njegove molitve. Mati je pri tem prvem čudežu zraven in Jezus ji daje, da je udeležena pri začetku njegovih čudežev. Marija sodeluje. Prvi Jezusov čudež se ne izvrši na človeku, ampak na stvari. Čudež tukaj ni odgovor na klic posameznega človeka, na primer v obliki človeškega trpljenja ali pomanjkanja. Gospod se ne obrača na posameznika; v tem prvem javnem razodetju svoje moči se obrača na celotno Cerkev. Čudež v Kani je pomoč Cerkvi.
Marija tukaj sodeluje kot Kristusova nevesta, saj nastopa v vlogi neveste, v vlogi proseče Cerkve. Ta lastnost se Marije vedno drži. Marija je tista, ki v hiši kristjanov vedno vidi, kje vladata pomanjkanje in stiska. Njena vloga je ta, da na podlagi tistega, kar odkrije s svojim materinskim pogledom, naznani Sinu, kakor je naznanila tukaj: vina nimajo.
Marija v svoji prošnji pokaže na pomanjkanje. Ko to stori, prepusti zadevo Sinu. Potem ko je rekla Sinu, se obrne na vernike in skuša prebuditi v njih bolj živo vero. Kaj je bil Sinov odgovor na njeno prošnjo? Podaril je gostom vero. To je mnogo več kakor najboljše vino.
Tukaj postane vidna lastnost Matere, ki jo ima kot priprošnjica. Njena priprošnja je vedno v srcu Cerkve. Marija ima moč in tudi ve, kaj je prav in najbolje: storite, kar vam reče. To ima na podlagi služenja, saj se s svojim Srcem popolnoma razdaja. Tako se iz dekle ob angelovem oznanjenju spremeni v nevesto. Ona ve, da sme in mora tako ravnati. V svoji ponižnosti tudi ve za svoje dostojanstvo. Njeno srce se pokaže popolno v materinstvu in tudi ve za odgovor Cerkve: blagrovali me bodo vsi rodovi (prim. A. von Speyr, Gospodova dekla, Svatba v Kani).
Lucija je povedala, da je Marija pri prvem prikazanju leta 1917 tri pastirčke vprašala, če so pripravljeni sprejeti vsak križ, vsako trpljenje za rešitev grešnikov. Pri tretjem prikazanju jim je pokazala pekel, da so videli, kam gredo duše ubogih grešnikov. Mariji so se smili in krivi smo mi, ker se premalo žrtvujemo zanje. Da bi Bog rešil grešnike, želi vzpostaviti v svetu pobožnost do Marijinega brezmadežnega Srca. Marija je bila bolj kot vsi drugi, bolj kot angeli in svetniki, povabljena k sodelovanju pri Jezusovem odrešenju. Ona vabi tudi nas, da pri tem sodelujemo z molitvijo in žrtvijo ter s češčenjem Marijinega brezmadežnega Srca in s posvetitvijo temu Srcu.
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Matere Božje (glej str.: 39)
-
dan: Jezusovo Srce – skrivnost učlovečenja in odrešenja
Bog nas ljubi do konca. Njegova ljubezen ne postavlja nobenih pogojev. Najpopolnejši vzor brezpogojne ljubezni je Jezus, ki se je zaradi nas in našega zveličanja učlovečil. Tako je vzor popolnega darovanja učlovečena Beseda. Ob prihodu na svet se daruje z besedami: »Glej prihajam, da izvršim, o Bog, tvojo voljo.« Ta Jezusova posvetitev in izročitev Očetu ima neizmerno vrednost. Vse naše posvetitve imajo delež pri tej posvetitvi. Sebe je Božji Sin popolnoma daroval za Očetovo slavo in odrešenje sveta. Na križu je ta posvetitev dosegla vrhunec in tukaj je bilo tudi izpolnjeno vse, kar mu je naročil Oče. Tako se more vsaka druga posvetitev izvrši samo v povezanosti z Jezusom Kristusom.
»Bog je namreč svet tako vzljubil, da je dal svojega edinorojenega Sina, da bi se nihče, kdor vanj veruje, ne pogubil, ampak bi imel večno življenje« (Jn 3,16).
»In Beseda je postala meso in se naselila med nami. Videli smo njeno veličastvo, veličastvo, ki ga ima od Očeta kot edinorojeni Sin, polna milosti in resnice« (Jn 1,14).
Jezus, ki se je učlovečil, izpolnil Očetovo voljo in se vrnil k Njemu, je tudi v zgodovini Cerkve vabil, da bi častili njegovo Srce. V Paray-le-Monialu v Franciji je razodel bogastvo svojega Srca redovnici sv. Marjeti Mariji Alacoque. Med drugim ji je rekel: »Glej to Srce, ki je ljudi tako ljubilo, da se je popolnoma žrtvovalo in použilo zanje. Tako je polno ljubezni do vseh ljudi, da ne more več zadrževati plamena svoje ljubezni. To Srce se hoče razodeti ljudem in osrečiti človeštvo z dragocenimi zakladi milosti, ki ti jih bom razkril in bodo obvarovale človeštva pogube…Toda namesto hvaležnosti prejema od njih samo nehvaležnost.« Zato je prosil, naj vsaj ona časti njegovo ljubezni polno Srce in naj se mu vsa daruje. Poskrbi naj, da bodo to storili tudi drugi.
Tistim, ki bodo častili njegovo Srce, Jezus po sv. Marjeti Mariji Alacoque zagotavlja:
Dal jim bom vse milosti, ki jih potrebujejo v svojem stanu.
Naklonil bom mir njihovim družinam.
Tolažil jih bom v trpljenju.
Varno zavetje jim bom v življenju, posebno ob smrtni uri. Tisti, ki mi bodo vdani in meni posvečeni, se ne bodo pogubili.
Daj jim bom obilen blagoslov pri vsem delovanju.
Grešniki bodo našli v mojem Srcu vir in neizmerno morje usmiljenja.
Mlačni (posebej redovne osebe) bodo postali goreči.
Goreči (posebej redovne osebe in duhovniki) bodo hitro dospeli do velike popolnosti, če se mi bodo popolnoma posvetili, me častili in ljubili.
Bogato bom blagoslovil kraje in skupnosti, kjer bodo imeli na častnem mestu podobo mojega presvetega Srca in ga bodo ljubili in častili ter se mu izročili v posebno varstvo. Na ta način bom ponovno zedinil sprte družine in pomagal družinam v kakršnikoli stiski, če se bodo z zaupanjem obračale name.
Tistim, ki delajo za rešitev duš, bom dal, da bodo spreobrnili tudi najbolj trdovratne grešnike, če bodo prisrčno častili moje Srce in to češčenje širili med ljudmi.
Imena tistih, ki bodo širili to češčenje, bodo neizbrisno zapisana v mojem Srcu.
Tistim, ki bodo zaporedoma devet prvih petkov prejeli sveto obhajilo, obljubljam milost končnega spreobrnjenja. Ne bodo umrli v moji nemilosti in brez svojih zakramentov. Moje Božje Srce jim bo v zadnjem trenutku varno pribežališče.
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)
-
dan: Jezusovo Srce – Božja ljubezen
Kdor resnično ljubi, hoče biti vedno skupaj z ljubljenim. Nevesta v Visoki pesmi pravi: »Iskala sem njega, ki ga ljubi moja duša.« Tisti, ki vzljubi Gospoda, se z njim redno srečuje v zakramentih in če bo le zmogel, ga bo tudi čez dan obiskal in častil v Najsvetejšem zakramentu. Tu se hrani, krepi in razvnema njegova ljubezen. Z njim se bo pogosto srečeval v molitvi. Ta povezanost z Bogom se bo odražala tudi v njegovem življenju, posebej v ljubezni do bližnjega.
»Ljubi, ljubimo se med seboj, ker je ljubezen od Boga in ker je vsak, ki ljubi, iz Boga rojen in Boga pozna. Kdor ne ljubi, Boga ni spoznal, kajti Bog je ljubezen. Božja ljubezen do nas pa se je razodela v tem, da je Bog poslal v svet svojega edinorojenega Sina, da bi živeli po njem. Ljubezen je v tem – ne v tem, da bi bili mi vzljubili Boga. On nas je vzljubil in poslal svojega Sina v spravno daritev za naše grehe. Ljubi, če nas je Bog tako vzljubil, smo se tudi mi dolžni ljubiti med seboj. Boga ni nikoli nihče videl. Če se med seboj ljubimo, ostaja Bog v nas in je njegova ljubezen v nas postala popolna. Po tem spoznavamo, da ostajamo v njem in on v nas: dal nam je od svojega Duha. In mi smo ga gledali in pričujemo, da je Oče poslal Sina za odrešenika sveta. Kdor priznava, da je Jezus Božji Sin, ostaja Bog v njem in on v Bogu. Mi smo spoznali ljubezen, ki jo ima Bog do nas, in verujemo vanjo. Bog je ljubezen, in tisti, ki ostaja v ljubezni, ostaja v Bogu in Bog ostaja v njem« (1 Jn 4,7-16).
Sv. Marjeta Alacoque piše: »Zakladi dobrot in milosti v presvetem Srcu so neskončni. Ne vem, če je v duhovnem življenju kaka nabožna vaja pripravnejša, da v kratkem času dvigne dušo do najvišje popolnosti ter ji da čutiti, kako prijetno je služiti Jezusu Kristusu. Da, z gotovostjo trdim, ko bi ljudje vedeli, kako všečna je Jezusu ta pobožnost, bi jo vsak kristjan, kateri ima le količkaj ljubezni do Zveličarja, opravljal rajši kakor kakšno drugo.«
»Blagor mu, kdor ve, kaj se pravi Jezusa ljubiti. Kdor objame Jezusa, bo trdno stal vekomaj. Pri Jezusu bodi, živ in umirajoč, in njemu se izroči, ki je zvest; ki ti bo edini mogel pomagati, ko bodo vsi drugi onemogli. Ako boš v vsem Jezusa iskal, boš tudi Jezusa našel. Kaj ti more svet dati brez Jezusa? Če je Jezus s teboj, ti ne more škodovati noben sovražnik. Kdor najde Jezusa, najde dragocen zaklad, najde dobro, ki je nad vse dobro. Brez prijatelja je težko živeti in, ako ti Jezus ne bo nad vse prijatelje, boš preveč žalosten in zapuščen. Izmed vseh tebi dragih ti bodi Jezus sam najdražji« (Hoja za Kristusom, 2,7-8).
Leta 1722 se je v mesecu maju pojavila v Marseillu kuga. Vsi, ki so mogli, so zbežali. Pokopali so 40 000 oseb, tudi mnogo duhovnikov in zdravnikov je umrlo. Slišati je bilo le še obupno vzdihovanje. V tej situaciji je prišlo na misel tamkajšnjemu škofu Bezuncu, ki se je odlikoval po ljubezni in pastirski gorečnosti, da se bo zatekel se k presvetemu Srcu Jezusovemu, mu posvetil škofijo in mesto ter uvedel vsakoletno slovesno procesijo. Vsi so se pridružili škofovi zaobljubi. Posvetili so se Srcu Jezusovemu in imeli slovesno procesijo. Kuga je prenehala in mir se je povrnil. Mesto se je ponovno prerodilo. V mestu ni bilo šest tednov nobenega mrliča, niti bolnika. Škof Bezunc je dejal svojim mornarjem: »Vi, ki potujete po morjih, oznanjujte vsem narodom, tudi najbolj divjim, slavo, mogočnost in neskončno usmiljenje presvetega Srca, ki je storilo za nas tolike čudeže ter nam je po dolgotrajnih nesrečah zopet prineslo veselje.«
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)
-
dan: Jezusovo Srce v evharistiji
Kristusovo ranjeno Srce je popolno razodetje njegove ljubezni do Očeta in ljudi. Pri sv. maši pod podobo kruha in vina v veri prepoznamo Jezusovo telo in kri. To je višek ljubezni. Jezus se ponovno daruje na zakramentalni način. Njegova daritev na križu na ta način traja skozi vse čase. V najmanjšem koščku kruha je navzoč cel Kristus, tudi z svojim Srcem in lastnostmi svojega Srca. Mi se v obhajilu združimo z Njim. Pri češčenju Jezusovega Srca se povezujemo z vrhuncem daritvenega dejanja na križu.
»Ko je prišla ura, je sédel k mizi in apostoli z njim. In rekel jim je: ‘Srčno sem želel jesti z vami to pashalno večerjo, preden bom trpel, kajti povem vam, da je ne bom več jedel, dokler ne bo dopolnjena v Božjem kraljestvu.’ In vzel je kelih, se zahvalil in rekel: ‘Vzemite to in si razdelite med seboj, kajti povem vam, odslej ne bom več pil od sadu vinske trte, dokler ne pride Božje kraljestvo.’ In vzel je kruh, se zahvalil, ga razlomil, jim ga dal in rekel: ‘To je moje telo, ki se daje za vas. To delajte v moj spomin.’ Prav tako je po večerji vzel tudi kelih in rekel: ‘Ta kelih je nova zaveza v moji krvi, ki se preliva za vas’« (Lk 22,14-20).
Papež Pavel VI. piše v apostolskem pismu Nedoumljivo bogastvo Kristusovo: »Predvsem želimo, da se presvetemu Srcu Jezusovemu, čigar najslavnejši dar je presveto Rešnje Telo, izkazuje večje češčenje s prejemanjem tega vzvišenega zakramenta. Pri evharistični daritvi se namreč daruje in prejema naš Odrešenik. V tem središču vseh zakramentov se obhaja spomin tiste izredne ljubezni, ki jo je Kristus pokazal v svojem trpljenju. Bistvo češčenja Jezusovega Srca je v tem, da Jezusa Kristusa pravilno častimo in mu zadoščujemo, ter sloni predvsem na vzvišeni skrivnosti presvetega Rešnjega Telesa. Iz tega zakramenta in iz drugih bogoslužnih dejanj prihaja tisto posvečevanje ljudi in tisto poveličevanje Boga, za katerim kot za svojim ciljem težijo vse druge dejavnosti Cerkve.«
»O, ljubezen, o žareča dobrota; o koliko hvale in zahvale smo ti dolžni za to! Kako zveličavna, kako dobra je bila tvoja misel, ko si postavil ta zakrament, kako sladka in prijetna pogostitev, ko si sam sebe dal v jed! Čudovito je, presega človeški um, a vredno je vere, da si ti, Gospod, moj Bog, pravi Bog in pravi človek, v malih podobah kruha in vina ves pričujoč in te uživamo in ne použijemo. Raduj se, moja duša, in hvali Boga za tako velik dar. Kadar koli namreč ponavljaš to skrivnost in prejemaš Kristusovo telo, vselej obhajaš delo svojega odrešenja in se udeležuješ vseh Kristusovih zasluženj« (Hoja za Kristusom 4,2).
Ko prejmemo Jezusa v sv. obhajilu, ga prejmemo živega, tistega, ki je iz ljubezni do nas postal človek. On v nas resnično odrešenjsko deluje. Bog po sv. obhajilu tudi ozdravlja. Sestra Briege McKenna opisuje: »Poklical me je mlajši duhovnik, ki je bil zelo zaskrbljen in ga je bilo strah, ker je ravnokar izvedel, da ima raka na glasilkah. V treh tednih bi moral na operacijo in bi izgubil glas. Priznal mi je, da je obupan. Šele pred šestimi leti je bil posvečen. Ko sem molila zanj, sem začutila Gospoda, ki je želel, da mu spregovorim o evharistiji: ‘Oče, lahko molim za vas po telefonu, vendar, ali se niste danes zjutraj že srečali z Jezusom? Ali se ne srečavate z njim vsak dan?’ Nisem namreč vedela, da ta duhovnik ni maševal vsak dan. Rekla sem mu: ‘Pri sv. maši se vsak dan, ko prejmete in zaužijete sveto hostijo, srečate z Jezusom. Žena se je le dotaknila njegovega oblačila. Vi pa se ga dotaknete in sprejmete vase. Hranite se z njim. Ali se zavedate, da Jezus potuje po vašem grlu? Ni boljše poti kot iti k Jezusu. Prosite ga, naj vas ozdravi.’
Slišala sem ga, kako je jokal v telefon. Kar naprej je ponavljal: ‘Sestra. Hvala vam. Hvala.’ Tri tedne kasneje je šel v bolnišnico. Telefoniral je in mi sporočil, da operacija ni potrebna. Zdravniki so ugotovili, da je rak izginil in da so bile njegove glasilke popolnoma nove, zdrave.
Nikoli nisem zvedela njegovega imena. Leto kasneje sem slišala o njem nekaj besed. Pred boleznijo je ta duhovnik prenehal maševati, razen ob nedeljah. Do maše je imel omalovažujoč odnos. Gospod je uporabil njegovo bolezen zato, da mu je spremenil življenje. Duhovnik je bil ozdravljen, pa ne le telesno. Ves se je usmeril na sveto mašo, ki je postala zanj srečanje z živim Jezusom. Jezusa je začel srečevati pri največjem vodnjaku, kjer piješ in nisi nikoli več žejen.«
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Srca Jezusovega (glej str.: 34)
-
dan: Jezusovo in Marijino Srce – eno Srce
Jezusova prebodena stran ostaja za vedno najzgovornejši dokaz njegove ljubezni do ljudi in njegova daritev za nas grešnike je tudi največji izraz ljubezni Jezusovega Srca do Očeta. Na križu nam je Bog odpustil, dal nam je vse, kar je imel: svoje telo in kri. Pod križem je bila njegova Mati. Dal nam je tudi njo, da je naša Mati. Marija je z Jezusom najbolj sodelovala pri odrešenju sveta. Njeno Srce je bilo brez greha, zato je tudi najbolj raslo v modrosti in milosti pri Bogu in ljudeh. Marija vedno želi to, kar želi Jezus, zato sta Jezusovo in Marijino Srce kakor eno srce.
»Poleg Jezusovega križa pa so stale njegova mati in sestra njegove matere, Marija Klopájeva in Marija Magdalena. Ko je Jezus videl svojo mater in zraven stoječega učenca, katerega je ljubil, je rekel materi: ‘Žena, glej, tvoj sin!’ Potem je rekel učencu: ‘Glej, tvoja mati!’ In od tiste ure jo je učenec vzel k sebi« (Jn 19,25-27).
»Ker je bil dan pripravljanja in zato, da telesa čez soboto ne bi ostala na križu (kajti tisto soboto je bil velik praznik), so Judje prosili Pilata, naj bi jim strli noge in jih sneli. Prišli so torej vojaki in strli noge prvemu in drugemu, ki sta bila križana z Jezusom. Ko so prišli do Jezusa in videli, da je že mrtev, mu niso strli nog, ampak mu je eden izmed vojakov s sulico prebodel stran in takoj sta pritekli kri in voda. Tisti, ki je videl, je pričeval in njegovo pričevanje je resnično. On ve, da govori resnico, da bi tudi vi verovali. To se je namreč zgodilo, da se je izpolnilo Pismo: Nobena izmed njegovih kosti se ne bo zlomila. In spet drugo Pismo pravi: Gledali bodo vanj, ki so ga prebodli« (Jn 19,31-37).
Fizik in Nobelov nagrajenec Albert Einstein je dejal: »Problem današnjega časa ni atomska energija, ampak človekovo srce.«
Sv. Dominik Savio je ob prvem obhajilu zapisal: »Moja največja prijatelja bosta Jezus in Marija.«
V litanijah Srca Jezusovega imenujemo Srce Jezusovo ‘žareče ognjišče ljubezni’ ter ‘dobrote in ljubezni polno’. V litanijah Matere Božje imenujemo našo duhovno Mater ‘Mati milosti Božje’ in ‘Kraljica vseh svetnikov’. Ob teh dveh Srcih lahko naše srce ponovno zažari v ljubezni, zahrepeni po svetosti ter začne nesebično ljubiti, kajti samo ljubezen lahko premakne človeka. Poglobimo se v Jezusov evangelij, v njegovo daritev na križu, v mašno daritev in Jezusovo navzočnost v svetem Rešnjem telesu, kjer je nenehno navzoč med nami, da ne bi bili sami! Povsod bomo odkrili njegovo neizmerno ljubezen, saj le njegovo Srce lahko ogreje naša srca.
Lep zgled češčenja Jezusovega in Marijinega Srca imamo pri arškem župniku Janezu Vianneyu, ki je zavetnik duhovnikov. Ko je prišel v Ars, je bila to ena duhovno najslabših župnij, Bog pa jo je po njem popolnoma prenovil. Vianney je ure in ure molil pred Najsvetejšim. Duhovno prenovo svoje župnije je začrtal tako, da je posvetil svoje ljudi Marijinemu brezmadežnemu Srcu. Dal je napraviti Marijin kip, v Marijin kip pa srce. V to srce je vpisal imena vseh svojih župljanov in jih tako posvetil. O moči Marijinega Srca in o njeni pomoči pri izpolnjevanju našega poslanstva je sam dejal: »Ljubezen Marijinega Srca do nas je tako velika, da je v primeri z njo ljubezen src vseh mater kakor košček ledu. Vsaj jaz sem prejel iz Marijinega Srca že toliko milosti, da ne bi bilo nobene več, če bi to Srce ne bilo neizčrpno.« Pogosto je priporočal devetdnevnico na čast Marijinemu Srcu. Prav tako je častil Jezusovo Srce, zato je imel pri svojem delu takšne uspehe. Ko so ga vprašali, koliko velikih spreobrnjenj je bilo v enem letu v Arsu, je sam dejal, da več kakor sedemsto. Neprestano je mislil na ljubezen Jezusovega Srca, posebej v sv. evharistiji. Nenehno je o njej govoril. To niso bile le besede, bil je Božji plamen, ki ga je Bog prižgal v njem in je v njem gorel. O tej pobožnosti je vedno pridigal, jo priporočal tistim, ki jih je vodil, in jo svetoval bolnikom ter vsem potrtim zaradi grehov. Na praznik Srca Jezusovega je dejal s solznimi očmi: »Pojdimo vsi k Srcu Jezusovemu, k prestolu Božje dobrote. Iz njega priteka dovolj ljubezni in usmiljenja, da potopita vse grehe sveta. O, ko bi vedeli, kako nas to Božje Srce ljubi, umrli bi od radosti. Edina sreča na tem svetu je, ljubiti ga in vedeti, da nas ljubi.« Častil je Jezusovo in Marijino Srce in Bog mu je dal milost, da je z gorečnostjo in darovi pomagal toliko ljudem. Posvetimo se tudi mi in živimo to posvetitev, da bomo obrodili mi in naši bližnji obilo sadu ter da bomo z vsem srcem vzljubili Marijino in Jezusovo Srce.
Molitve za vsak dan (glej str.: 42–44)
Litanije Srca Jezusovega in Matere Božje (str.: 34 in 39)
LITANIJE SRCA JEZUSOVEGA
Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog
Srce Jezusovo, Sinu večnega Očeta
Srce Jezusovo, v Materi Devici od Svetega Duha upodobljeno
Srce Jezusovo, z Besedo Božjo v osebi zedinjeno
Srce Jezusovo, neskončno veličastno
Srce Jezusovo, sveti tempelj Božji
Srce Jezusovo, šotor Najvišjega
Srce Jezusovo, hiša Božja in vrata nebeška
Srce Jezusovo, žareče ognjišče ljubezni
Srce Jezusovo, posoda ljubezni in pravice
Srce Jezusovo, dobrote in ljubezni polno
Srce Jezusovo, globočina vseh čednosti
Srce Jezusovo, vse hvale vredno
Srce Jezusovo, kralj in središče vseh src
Srce Jezusovo, v katerem so vsi zakladi modrosti in vednosti
Srce Jezusovo, v katerem biva vsa polnost božanstva
Srce Jezusovo, nad katerim ima Oče posebno veselje
Srce Jezusovo, iz čigar polnosti smo vsi prejeli
Srce Jezusovo, hrepenenje večnih višav
Srce Jezusovo, potrpežljivo in neskončno usmiljeno
Srce Jezusovo, bogato za vse, ki te kličejo
Srce Jezusovo, vir življenja in svetosti
Srce Jezusovo, sprava za naše grehe
Srce Jezusovo, z zasramovanjem nasičeno
Srce Jezusovo, zavoljo naših hudobij potrto
Srce Jezusovo, do smrti pokorno
Srce Jezusovo, s sulico prebodeno
Srce Jezusovo, vir vse tolažbe
Srce Jezusovo, naše življenje in vstajenje
Srce Jezusovo, naš mir in naša sprava
Srce Jezusovo, daritev za grešnike
Srce Jezusovo, zveličanje v tebe upajočih
Srce Jezusovo, upanje v tebi umirajočih
Srce Jezusovo, sladkost vseh svetnikov
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.
Jezus krotki in iz srca ponižni.
Upodobi naše srce po svojem Srcu.
Molimo. Vsemogočni večni Bog, ozri se na Srce svojega preljubega Sina in na češčenje in zadoščenje, ki ti ga opravlja v imenu grešnikov, in po njem potolažen odpusti njim, ki prosijo tvojega usmiljenja, v imenu istega tvojega Sina Jezusa Kristusa, ki s teboj živi in kraljuje vekomaj. Amen.
LITANIJE SVETEGA DUHA
Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog
Sveti Duh, ki izhajaš iz Očeta po Sinu
Sveti Duh, enega bistva z Očetom in Sinom
Obljubljeni od Boga Očeta
Žarek nebeške luči
Vir vse dobrote
Studenec žive vode
Očiščujoči ogenj
Goreča ljubezen
Duh ljubezni in resnice
Duhovno maziljenje
Duh modrosti in umnosti
Duh sveta in moči
Duh vednosti in pobožnosti
Duh strahu Božjega
Duh milosti in molitve
Duh miru in veselja
Duh spodobnosti in čistosti
Duh tolažnik
Duh posvečevalec
Duh voditelj svete Cerkve
Dar najvišjega Boga
Duh, ki napolnjuješ vse vesoljstvo
Duh posinovljenja Božjih otrok
Sveti Duh, navdajaj nas s strahom pred grehom!
Sveti Duh, pridi in prenovi obličje zemlje!
Sveti Duh, razsvetljuj s svojo lučjo naš razum!
Sveti Duh, zapiši v naša srca svojo postavo!
Sveti Duh, vnemaj nas z ognjem svoje ljubezni!
Sveti Duh, odpiraj nam zaklad svojih milosti!
Sveti Duh, poučuj nas v pravi molitvi!
Sveti Duh, razsvetljuj nas s svojim nebeškim navdihovanjem!
Sveti Duh, vodi nas po poti zveličanja!
Sveti Duh, daj nam edino potrebne vednosti!
Sveti Duh, navdihuj nas, da bomo znali izvrševati dobra dela!
Sveti Duh, daj nam vztrajati v pravičnosti!
Sveti Duh, bodi ti sam naše plačilo!
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.
Molimo. Tvoj Sveti Duh, o Bog, naj nas razsvetli, razvname in očisti, prepoji s svojo nebeško roso in stori rodovitne v dobrih delih. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
Pridi, Sveti Duh, napolni srca svojih vernih in vžgi v njih ogenj svoje ljubezni.
Pošlji svojega Duha in prerojeni bomo.
In prenovil boš obličje zemlje.
Molimo. Bog, naš Oče, Sveti Duh nas razsvetljuje in uči. Naj nam pomaga, da bomo v življenju spoznali, kaj je prav, in vselej radi sprejemali njegove spodbude. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
LITANIJE MATERE BOŽJE
Gospod, usmili se
Kristus, usmili se
Gospod, usmili se
Kristus, sliši nas
Kristus, usliši nas
Bog Oče nebeški, – usmili se nas
Bog Sin, Odrešenik sveta
Bog Sveti Duh
Sveta Trojica, en sam Bog
Sveta Marija, – prosi za nas
Sveta Mati Božja
Sveta devic Devica
Mati Kristusova
Mati Cerkve
Mati milosti Božje
Mati prečista
Mati brezmadežna
Mati nedolžna
Mati deviška
Mati ljubezniva
Mati čudovita
Mati dobrega sveta
Mati Stvarnikova
Mati Odrešenikova
Devica najmodrejša
Devica častitljiva
Devica hvale vredna
Devica mogočna
Devica milostljiva
Devica verna
Podoba pravice
Sedež modrosti
Začetek našega veselja
Posoda duhovna
Posoda časti vredna
Posoda vse svetosti
Roža skrivnostna
Stolp Davidov
Stolp slonokoščeni
Hiša zlata
Skrinja zaveze
Vrata nebeška
Zgodnja danica
Zdravje bolnikov
Pribežališče grešnikov
Tolažnica žalostnih
Pomoč kristjanov
Kraljica angelov
Kraljica očakov
Kraljica prerokov
Kraljica apostolov
Kraljica mučencev
Kraljica pričevalcev
Kraljica devic
Kraljica vseh svetnikov
Kraljica brez madeža izvirnega greha spočeta
Kraljica v nebesa vzeta
Kraljica svetega rožnega venca
Kraljica družine
Kraljica miru
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – prizanesi nam, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usliši nas, o Gospod
Jagnje Božje, ki odjemlješ grehe sveta, – usmili se nas.
Pod tvoje varstvo pribežimo, o sveta Božja Porodnica, ne zavrzi naših prošenj v naših potrebah, temveč reši nas vselej vseh nevarnosti, o častitljiva in blagoslovljena Devica, naša Gospa, naša srednica, naša besednica! S svojim Sinom nas spravi, svojemu Sinu nas priporoči, svojemu Sinu nas izroči.
Prosi za nas, sveta Božja Porodnica.
Da postanemo vredni obljub Kristusovih.
Molimo. Gospod Bog, vedno naj se veselimo zdravja na duši in na telesu. Na priprošnjo svete Device Marije nas reši zemeljskih bridkosti in nam daj uživati nebeško veselje. Po Kristusu, našem Gospodu. Amen.
MOLITVE ZA VSAK DAN DEVETDNEVNICE
(Eno od prvih dveh molitev molimo tudi vsak dan po posvetitvi)
Presveto Srce Jezusovo, po Brezmadežnem Srcu Marijinem ti darujem svoje misli, besede in dejanja današnjega dne. Naj bo po priprošnji Matere Marije vse moje življenje skladno s tvojim evangelijem in prežeto z vero, upanjem in ljubeznijo. Tako boš po svojem križu in vstajenju zame pot, resnica in življenje. Amen.[1]
Presveto Srce Jezusovo, Brezmadežno Srce Marijino, naša družina se vama z ljubeznijo izroča in popolnoma daruje. Bodita z nami in nam pomagajta, da bomo izpolnjevali Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi ter se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. Tako bomo rasli v medsebojni ljubezni in edinosti. Brezmadežno Srce Marijino, vodi nas na poti k Jezusu! Presveto Srce Jezusovo, bodi naše življenje in vstajenje! Amen.[2]
O, pridi, Stvarnik, Sveti Duh,
obišči nas, ki tvoji smo,
napolni s svojo milostjo
srce po tebi ustvarjeno.
Ime je tvoje Tolažnik
in dar Boga najvišjega,
ljubezen, ogenj, živi vir,
posvečevalec vseh stvari.
Razsvetli z lučjo nam razum,
ljubezen v naša srca vlij,
v telesni bedi nas krepčaj,
v slabosti vsaki moč nam daj.
Odženi proč sovražnika
in daj nam stanoviten mir,
pred nami hodi, vodi nas
in zla nas varuj vsakega.
Po tebi naj spoznavamo
Očeta in Sina Božjega,
in v tebe trdno verujemo,
ki izhajaš večno iz obeh. Amen.
Če moremo, vsak dan molimo del rožnega venca.
Posvetitvena molitev
Za posvetitev in obnavljanje posvetitve sta pripravljeni dve molitvi. Za skupno posvetitev v cerkvi bomo običajno vzeli prvo; družine bodo za posvetitev na svojih domovih lahko vzele drugo molitev.
1
Večni Oče, v Svetem Duhu se hočem posvetiti in izročiti Jezusovemu in Marijinemu Srcu, da bi bil vedno bolj predan in zvest tvoj otrok.
Mati Marija, jaz, ………….., se danes izročim tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi me v svoje materinsko varstvo in me vodi k svojemu Sinu Jezusu.
Gospod Jezus, po Marijinem brezmadežnem Srcu se posvetim in izročim tvojemu presvetemu Srcu. Upodobi moje srce po svojem Srcu, da boš ti vedno bolj živel v meni.
Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, s to posvetitvijo in izročitvijo vama vračam ljubezen, ki sta mi jo izkazovala z vsem svojim zemeljskim življenjem, zlasti na Kalvariji, in mi jo izkazujeta še danes. Hkrati obnavljam svojo krstno posvetitev troedinemu Bogu: odpovem se grehu, zapeljivosti zla in hudemu duhu; verujem vse, kar nam je Bog razodel in kakor nas uči katoliška Cerkev.
Obljubim, da bom spolnjeval Jezusovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi ter se ravnal po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. S tem hočem prispevati k edinosti in rasti Cerkve. Rad bom molil rožni venec osebno, v družini in v drugih skupnostih ter s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščeval za svoje grehe in grehe vsega človeštva.
Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, pomagajta mi, da bom sprejemal evangelij v svoje srce in ga živel v veri, upanju in ljubezni. Tako bo Jezus Kristus po svojem križu in vstajenju zame pot, resnica in življenje. Naj se hranim z nebeškim Kruhom in živim iz evharistične daritve, da bom premagal vsako zlo in vedno izbral življenje. Poln zaupanja se zatekam v zavetje vajinih ljubečih Src. Varujta me v vseh nevarnostih in me po končanem zemeljskem romanju srečno pripeljita v večno domovino. Amen.
2
Jezus, Marija! Z Jožefom sta živela v nazareški družini, zato vama je ljuba vsaka družina, tudi naša.
Mati Marija, Kraljica družine, naša družina, združena v medsebojni ljubezni, se danes izroči tvojemu brezmadežnemu Srcu. Sprejmi nas v svoje materinsko varstvo in nas vodi k svojemu Sinu Jezusu.
Gospod Jezus, zbrani v tvojem imenu, se po Marijinem brezmadežnem Srcu posvetimo in izročimo tvojemu presvetemu Srcu. Upodobi naša srca po svojem Srcu, da boš ti vedno bolj živel v nas in med nami.
Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, (*družine z mladoletnimi otroki dodajo: prav posebno vama posvetimo in izročimo vzgojo otrok), pomagajta nam, da bomo vestno spolnjevali svoje dolžnosti, živeli po Božjih in cerkvenih zapovedih, zlasti zapovedi ljubezni do Boga in do bližnjega, sprejemali evangelij v svoje srce in se ravnali po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika. Spoštovati hočemo drug drugega, potrpeti drug z drugim, si odpuščati, vdano s Kristusom nositi svoj križ in si prizadevati za ljubezen, ki je pripravljena dati življenje za drugega. Naj se ne zapremo vase, ampak naj bomo pozorni za potrebe sorodnikov in drugih ljudi.
Kot domača Cerkev naj bo naša družina skupnost milosti in molitve, šola človeških in krščanskih kreposti, zlasti ljubezni. Radi bomo sodelovali pri življenju župnije, se udeleževali svete maše in v zakramentu svete pokore uresničevali spravo z Bogom in med seboj. Evharistični Kruh naj napravlja iz nas eno samo telo. Vsakodnevna družinska in osebna molitev pa naj nam bo najmočnejša spodbuda za sprejemanje odgovornosti, ki jih imamo kot krščanska družina.
Presveto Srce Jezusovo, brezmadežno Srce Marijino, varujta nas vsakega greha. Posebej sklenemo, da se bomo varovali grehov zoper vero, upanje in ljubezen, grehov preklinjanja in nečistosti, grehov jezika in nevoščljivosti, grehov sovražnosti in vsake hudobije.
Obljubimo, da bomo posvečevali Gospodove dneve. Za spreobrnjenje grešnikov bomo radi molili rožni venec in s pobožnostjo prvih petkov in prvih sobot zadoščevali za vse žalitve, s katerimi vaju žalimo mi in Bogu odtujeni svet.
Pomagajta nam, da bomo stalno živeli v posvečujoči milosti in vama ostali zvesti do konca. Naj vsi člani naše družine dosežemo srečno starost in nekoč s prijatelji uživamo večno veselje v nebesih. Amen.
Kaj bom storil po posvetitvi?
-
Prizadeval si bom, da bom živel po Jezusovem evangeliju in spolnjeval njegovo zapoved ljubezni do Boga in do bližnjega, Božje in cerkvene zapovedi, ter se ravnal po nauku cerkvenega učiteljstva pod vodstvom Petrovega naslednika.
-
Posvečeval bom nedelje in zapovedane praznike ter živel iz evharistije in drugih zakramentov.
-
Vsak dan bom poleg redne (družinske) molitve zmolil molitev za vsakdanje darovanje (str. 42–43). Vsaj enkrat na leto bom po dobri pripravi obnovil posvetitev (str. 44 ali 46).
-
Rad bom molil rožni venec ter obhajal pobožnost prvih petkov in prvih sobot.
-
Prizadeval si bom za pravo medsebojno ljubezen v družini in za pomoč ljudem v duhovni in telesni stiski.