SPOROČILO NAŠE GOSPE 27.12. 2014
Danes je prišla Sveta Mati v spremstvu številnih nebeških Angelov. Ljubeče nas je pogledala s svojimi očmi; s pogledom močne ljubezni zrla v nas kot znamenje varstva, blagoslova in milosti. Potem je dala naslednje sporočilo:
Mir z vami!
Moji otroci, Bog vas ljubi in tudi jaz vas ljubim, zato prihajam iz Nebes, da vas sprejmem v svoje Materinsko Srce, da vam podelim milosti in vam pomagam popolnoma pripadati Gospodu.
Ne umaknite se od poti svojega spreobrnjenja. Odločite se za nebeško kraljestvo in ne boste zgrešili. Bog vam bo podelil Luč in blagoslov in bo globoko v vaših srcih razodel svojo ljubezen tistim, ki ga iščejo z iskrenim srcem in vero.
Nič ni izgubljeno! Ne žalujte. Bog je Vsemogočen in pred njim bodo mogočni tega sveta padli in se ne bodo nikoli več dvignili, kajti po mojem posredovanju bo dvignil in povzdignil moje najbolj zapuščene in pozabljene otročiče.
Molite, molite, da bi pospešili nove čase velikih milosti za vse človeštvo, ko bo SVETI DUH z vso močjo spet prišel na svet in prenovih vse stvari s svojim Božanskim dihom.
Sprejmite moja sporočila v svoja srca in vaša življenja se bodo spreminjala vsak dan, ker bo Božja milost delovala v vsem vašem bitju.
Hvala za vašo prisotnost na tem mestu, blagoslovljenem od vaše nebeške Matere. Vrnite se na svoje domove v Božjem miru. Vse vas blagoslavljam; V imenu Očeta in Sina in Svetega Duha. Amen!
Danes, ko sem gledal Našo Gospo sem v njenem pogledu razumel, koliko je ona storila za nas, s tolikimi milostmi in blagoslovi, ki nam jih je podelila.
Dala mi je spoznati dve realnosti stanja duš:
-prvo, da so mnogi izmed nas polni milosti in blagoslovov, na nek način bi rekel, da bi jih skoraj razneslo od tolikih milosti, ki nam jih daje, vendar jih slabo uporabljamo, ker ni dovolj vere ali je dvom v določenih situacijah, ko pridejo preizkušnje življenja.
-drugo, kadar je naša duša prešibka in navezana na svet in pade v greh: greh povzroči , da izgubimo veliko teh milosti, ker greh stori v naših dušah več lukenj in razpok, skozi katere ta milost odteka in nas zapušča, ker jo zavračamo in smo se bolj odločili za stvari in užitke tega sveta, kot za Boga in delo nebes.
Da bili v Božji milosti in sprejemali milosti, ki nam jih nebo daje, moramo imeti vero, ponižno srce, nesebično in biti poslušno Gospodovi volji.
Zaharija je sprejel Gospodov obisk po angelu, toda izgubil je veliko milost, kot človek vere in vzora, ker je dvomil, kar mu je bilo napovedano;
Marija je sprejela Gospodov obisk po angelu, verovala je in nikoli dvomila in postala je Mati Odrešenika in vsega človeštva.
Verjela je, ker je bila polna milosti in je vsak dan živela v Gospodovi navzočnosti, daleč proč od grešnih priložnosti. Tudi če je bila spočeta brez greha, se na to ni zanašala na poti popolnosti, temveč je vsak dan bolj in bolj rasla v povezanosti z Bogom v ponižnosti, poslušnosti in brez graje v njegovih Svetih očeh, ga ljubila in mu v vsej popolnosti služila. (Edson)
