ODLOK O ČAŠČENJU V ZVEZI S PRIKAZOVANJI V ITAPIRANGI

 

ODLOK O ČAŠČENJU V ZVEZI S PRIKAZOVANJI V ITAPIRANGI

(Objavljeno  v: Sedanja prikazovanja device Marije – LAURENTIN, René, druga izdaja, 1988 (Pariz); 1991 (španska verzija), založba RIALP, Madrid).

Pa si poglejmo dejstva in kako se je na njih odzvala Cerkev.

Oče Gianni Sgreva, ki je nameraval ustanoviti skupnost, ki bi živela sporočilo iz Medžugorja, se je vprašal, ali ta projekt ni bil preuranjen, ker prikazovanja niso priznana. Kardinal Ratzinger mu je odgovoril:

“Ne skrbite, saj bomo za dejstva poskrbeli mi. Vi pa poskrbite za sadove.”

Pomembna razlika med presojanjem dejstev (pristnost prikazovanja) in presojanjem sadov je kardinala Seperja pripeljala do dveh faz, se pravi dveh funkcij pri škofovski presoji: pastoralnega priznanja sadov in pristnosti dejstev. Pri prvem pastoralnem pregledu dejstev (pri katerih gre lahko prej za nujnost kot za doslednost) lahko škof, če ni ničesar, kar bi nasprotovalo veri in morali, če so sadovi prikazovanj dobri, sprejme dogodek kot resničen in uradno dovoli čaščenje, ne da bi se izrekel o pristnosti prikazovanj. In stvari lahko ostanejo takšne, kot so, kot v primeru prikazovanj v Pellevoisinu ali Rue du Bac: prikazovanja namreč, ki niso bila predmet uradne presoje.

Takšno odločitev so slavnostno sprejeli v Treh Fontanah, v sami papeževi škofiji: čaščenje obstaja od leta 1949 na kraju, kjer je imel Bruno Cornacciola (praticante SDA*) od 12. aprila 1947 več prikazovanj device Marije, ki mu je preprečila, da bi umoril Papeža Pia XII., h katerega nogam je vrgel svoje orožje 8. decembra 1949. Rim je pametno usmeril romarje iz Treh Fontan, s tem ko je izgradil svetišče, v katerem so navzoči menihi. Spomladi leta 1987 je kardinal rimska vikar (ki opravlja škofovske funkcije v imenu papeža in ga uradno zastopa) vodil mašo v Treh Fontanah, vendar ni niti z besedico omenil prikazovanja, ki še ni uradno priznano. Uradno je priznano kot čaščenje, ni pa priznana uradnost samega prikazovanja.

Te nianse je treba previdno predstaviti, da je jasna velikodušna svoboda, ki nam jo Cerkev daje glede prikazovanj, svoboda, ki jo je treba skrbno varovati in jo ohranjati v jasnih okvirih, ki jih je določila Cerkev.

(Sedanja prikazovanja device Marije – LAURENTIN, René, druga izdaja, 1988 (Pariz); 1991 (španska verzija), založba RIALP, Madrid).

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen.