IŠČEMO, KLIČEMO, PROSIMO IN MOLIMO ZASE,

IŠČEMO, KLIČEMO, PROSIMO IN MOLIMO ZASE, ZA SVOJE DRAGE, ZA OZDRAVLJENJA, ZA SPREOBRNJENJA,,,,ZA ,,,,ZA ,,,,ZA

KO MARIJA PROSI PO PREROKIH TEH ČASOV, KI JIH ONA SAMA VZGAJA IN VODI, P R O S I NAJ PREJEMAMO JEZUSA V HOSTIJI NA USTA.

OSTAJAMO GLUHI. CERKEV DOVOLJUJE. PAPEŽ JE REKEL….

MARIJA JOKA KRVAVE SOLZE, KER SE NJEN GLAS NE SLIŠI, NE UPOŠTEVA. NJENEGA SINA SKRUNIJO Z NEVREDNIMI ROKAMI. JEZUS JE MAZILIL TISTE, KI JIH JE POKLICAL, DA PO NJIH PRIDE NA OLTAR V HOSTIJO V VSEM SVOJEM BISTVU. NJEGOVO SRCE V HOSTIJI BIJE ZA NAS IN NAŠE ODREŠENJE… IN ŠE VEDNO SO NEKATERI GLUHI ZA TA NAJVEČJI BOŽJI ZAKRAMENT, PO KATEREM JE OSTAL MED NAMI.

ČE HOČEMO DOBITI MILOSTI, ZA KATERE PROSIMO, POTEM MORAMO DAROVATI MARIJI TISTO, KAR NAS PROSI IN NE TISTO, KAR MI HOČEMO. TISTO, KAR MI HOČEMO JE ŠE ZMERAJ MOJ JAZ, JE ŠE ZMERAJ DAM-DAJ, TODA NE PO TVOJI AMPAK PO MOJI VOLJI.

PREJEM SVETEGA OBHAJILA

http://www.druzina.si/icd/spletnastran.nsf/knjigarna/C54F657D2800ED2FC1256F8900358240/$FILE/CD_108P.PDF

                                     *******

Kongregacija za bogoslužje in disciplino zakramentov

NAVODILO O ZAKRAMENTU ODREŠENJA CERKVENI DOKUMENTI 108 (Iz CD 108 )

  1. Delitev svetega obhajila

  2. Verniki navadno prejemajo sveto obhajilo med mašo . in v času, ki ga predpisuje obred slavja, to pomeni neposredno po mašnikovem obhajilu (B 55). Naloga mašnika, ki mu morebiti pomagajo tudi drugi duhovniki ali diakoni, je, da obhaja vernike; maša se ne sme nadaljevati, dokler ni končano obhajanje vernikov. Po določbah prava smejo izredni delivci obhajila pomagati mašniku samo tam, kjer je to nujno.81

  3. Da bi se »tudi po znamenjih bolj pokazalo, da je 89. obhajilo udeležba pri daritvi, ki jo obhajamo« (RM 85), je zaželeno, da verniki prejmejo obhajilo s hostijami, ki so posvečene pri tisti maši.82

  4. »Verniki se obhajajo stoje ali kleče, kakor je določila 90. škofovska konferenca« in je potrdil apostolski sedež. »Če se obhajajo stoje, se priporoča, da v skladu z istimi določbami pred prejemom zakramenta izrazijo dolžno spoštovanje« (RM 160).

  5. Glede obhajanje je . treba spomniti, da »posvečeni služabniki ne smejo odreči zakramentov tistim, ki na pravi način zanje prosijo, so pravilno pripravljeni in jim pravo ne 80 Prim. Janez Pavel II., Apostolsko pismo Gospodov dan, Cerkveni dokumenti 78, Ljubljana 1998, 31–33. 81 Prim. Kongregacija svetih obredov, Navodilo Eucharistisum mysterium, 31; Papeški svet za razlago zakonskih besedil, Odgovor (1. junija 1988), v: AAS 80 (1988) 1373. 82 Prim. B 55; Eucharisticum mysterium, 31; RM, 85, 157, 243). 44 brani, da bi jih prejeli« (ZCP, kan. 843 § 1, ter kan. 915). Zato sme vsak krščen katoličan, ki mu pravo tega ne prepoveduje, pristopiti k svetemu obhajilu. Ni torej dovoljeno odreči obhajila verniku, na primer zaradi preprostega razloga, ker želi prejeti obhajilo kleče ali stoje.

  6. Čeprav ima vsak vernik po svoji izbiri vedno pravico  prejeti sveto obhajilo na jezik (prim. RM 161), sme obhajanec v krajih, kjer je škofovska konferenca z odobritvijo apostolskega sedeža to dovolila, prejeti sveto obhajilo na roko. Posebno je treba paziti, da obhajanec takoj in pred duhovnikom zaužije sveto hostijo, tako da se nihče ne oddalji, noseč v roki evharistični kruh. Če obstaja nevarnost skrunitve (profanacije), naj se vernikom ne deli obhajilo na roko.83

  7. Obvezno je ohraniti uporabo patene za obhajanje 93. vernikov, da bi se tako izognili, da bi sveta hostija ali kak delček padel na tla (RM 118).

  8. Verniki »ne smejo jemati posvečenega kruha ali ke- 4. liha, še manj si ga podajati iz rok v roke« (RM 169). Tako je treba zavreči zlorabo, da novoporočenca pri poročni maši drug drugemu podelita obhajilo.

  9. Vernik, »ki je že prejel sv 95. eto evharistijo, jo sme prejeti še enkrat isti dan samo med evharističnimm opravilom, ki se ga udeleži; velja pa predpis kan. 921, § 2« (ZCP 917). 96. Graje vredna je navada, da se v nasprotju s predpisi

  10. liturgičnih knjig med mašo ali pred njo delijo neposvečene hostije ali druge užitne ali neužitne snovi na način obhajanja. Takšna navada ni v skladu z rimskim obredom in vnaša med vernike zmedo glede cerkvenega nauka o evharistiji. Če je kje še v navadi, da blagoslovijo kruh in ga po maši razdelijo, je treba opraviti skrbno katehezo o pomenu tega znamenja. Sicer pa naj se ne uvajajo podobne navade, tudi naj se v ta namen ne uporabljajo neposvečene hostije.

 83 Prim. Kongregacija za bogoslužje, Odgovor na vprašanje, v: Notitiae 35 (1999) 160–161.

Dodaj odgovor

Vaš e-naslov ne bo objavljen. * označuje zahtevana polja