27.NOVEMBER 1830
POMEN ČUDODELNE SVETINJE
Čudodelna svetinja razodeva Devico Marijo kot srednico milosti.
- Njeno sredništvo ponazarjajo žarki, ki izhajajo iz žlahtnih kamnov na rokah.
- Marija posreduje med Kristusom in Cerkvijo. Kristusa kot izvir milosti predstavljata dve znamenji: križ nad črko M in Jezusovo srce, obdano s trnovo krono. M je znamenje za Marijo. Polkrogla pod nogami pomeni Cerkev.
- Marijina podoba na svetinji spominja po knjigi Razodetja na “veliko znamenje: žena, ogrnjena s soncem, in luna pod njenimi nogami, na njeni glavi pa venec dvanajstih zvezd” (Raz 12,1).
- V Razodetju se vsa ta znamenja najprej nanašajo na Cerkev, na svetinji pa so povezana z Marijo, ki je v sovraštvu s satanom. Marijina podoba na svetinji je povezana tudi s protoevangelijem (1 Mz 3,15).
Križ pomeni najvišje uresničenje božje ljubezni do nas. Človeški vidik te ljubezni do nas in do Očeta razodeva Jezusovo srce.
Naš najboljši odgovor na to neizmerno ljubezen je Devica Marija, ki jo posebej razodeva Marijino z mečem prebodeno srce.
- Sploh je srce kot prasimbol ljubeče podaritve zelo v središču razodetja leta 1830.
Čudodelna svetinja je zelo pospešila Marijino češčenje in ga pospešuje še danes.
- Prikazanje v zvezi s čudodelno svetinjo in čudodelna svetinja sta vnaprej oznanjala versko resnico o Marijinem brezmadežnem spočetju, ki jo je 1854 slovesno razglasil papež Pij IX.
- Ob čudodelni svetinji je rastla in še danes raste vera v Marijino brezmadežno spočetje. Tako so verniki to resnico leta 1854 z velikim veseljem sprejeli. (S tem je potrebno poudariti, kar mnogi zmotno mislijo, da je Marijino brezmadežno spočetje, brezmadežno spočetje Jezusa, ki je bil brezmadežno spočet. Marijino brezmadežno spočetje je, da je bila sama Marija brezmadežno spočeta.)
- Hkrati prikazanje in svetinja razodevata moč in pomen Marijine priprošnje.
- Marija je v rokah držala globus, ki je predstavljal ves svet in vsakega posameznika.
- Iz Marijinih rok so izhajali žarki kot podoba milosti, ki jih prejema človeštvo in vsak posameznik.
Seveda naše pojmovanje glede učinkovitosti svetinje ne sme biti magično, kakor da bi svetinja brez našega sodelovanja avtomatično učinkovala.
Marija in Bog računata z našo pripravljenostjo, da prispevamo svoj delež.
Sestra Katarina je umrla 31. decembra 1876 v Parizu. 56 let po njeni smrti so njeno nestrohnjeno telo prenesli pod oltar kapele v Rue du Bac 140. Dne 25. maja 1933 je bila razglašena za blaženo, 27. julija 1947 pa za svetnico. Njeno nestrohnjeno telo počiva pod oltarjem kapele prikazovanj v Parizu, Rue du Bac 140.