Na praznik Srca Jezusa se je Naš Gospod prikazal, svetal in veličasten in je pokazal svoje Božje Srce, ki je pošiljalo žive plamene ljubezni za človeštvo. Njegov pogled je bil neizmerno žalosten: ljubezen ni ljubljena niti ne vrnjena. Mnoga srca so uporna, trda, hladna in nehvaležna. Mnogi so potopljeni v najgroznejše grehe in ne mislijo na večno življenje. To povzroča trpljenje Srcu Jezusovemu, ki gori v sveti želji za odrešenje duš a je samo blateno in žaljeno od svojih ustvarjenih bitij.
Gospod mi je tudi pokazal svoje ogorčenje in trpljenje zaradi svojih najljubših in izbranih, tistih, ki bi ga morali tolažiti in ljubiti, toda so prvi, ki ga izdajajo in prebadajo s svojimi grehi. Te duše, ki so prejele tako vzvišeno poslanstvo, se mnoge od njih pustijo zapeljati satanu in postajajo sužnji najhujših užitkov in strasti.
Kako so lahko padli tako nizko? Kako so lahko prišli v tako kritično stanje? Zaradi pomanjkanja molitve rožnega venca in ljubezni do Marije, to mi je Gospod razkril. Ona nam lahko pomaga ostati Bogu zvesti, toda mnogi so jo odslovili iz svojih življenj in če imajo kakšno pozornost do Nje je zato, da bi pokazali na zunaj pred mnogimi verniki in prelati, toda nimajo resnične sinovske ljubezni.
Zaradi tega se satan smeje in zasmehuje mnoge škofe in duhovnike in pripravlja najstrašnejšo in nesrečno mesto zanje v peklu, ker on že računa na gotovo zmago nad njihovimi dušami. Bodimo dovolj pozorni: odstraniti dokončno Našo Gospo iz naših življenj ali imeti zanjo premalo pozornosti sledi satanova zmaga nad vsakim izmed nas.
Prosimo Gospoda milost in ne izgubimo ljubezni in spoštovanja do njegove Svete Matere, temveč jo vedno kličimo. Z vero in ljubeznijo molimo njen rožni venec vsak dan in jo počastimo kot Ona zasluži.
Tako, Bog bo imel do nas usmiljenje in nam bo podelil milost resničnega kesanja in nam bo odpustil mnoge grehe, ker bo Sveta devica neutrudno prosila pred njegovim Prestolom za vsakega izmed nas, njenih sinov in hčera.