POZNO SEM TE VZLJUBIL, LEPOTA VEČNO DAVNA, VEČNO NOVA,
-
POZNO SEM TE VZLJUBIL, Lepota, večno davna, večno nova, Pozno sem te vzljubil!
Trideset let sem bil odsoten od Boga. Toda v tistem času se je nekaj premaknilo v srcu … Bil sem nemiren, nekdo, ki je iskal srečo, iskal nekaj, česar nisem našel … Ampak Ti si me usmilil in vse se je spremenilo, ker si se mi dal spoznati. Vstopil sem v svoje globine pod Tvojim Vodstvom in uspel sem, ker si bil Ti moja pomoč.
-
In glej, bil si v meni, in jaz sem bil zunaj…«Ljudje se odpravijo na sprehode, da bi občudovali visoke gore, nenehen hrup morja, čudovit neprekinjen tok rek, veličastna gibanja zvezd. In tako se sami oddaljijo od sebe. Ne podajajte se v avanturo sprehoda v notranjost. ” V letih moje mladosti sem se osredotočal na zunanje stvari, ki so me samo še bolj in bolj oddaljile od “Tistega, po Katerem je srce nevede hrepenelo … Glej, ti si bil znotraj in jaz zunaj! Držale so me stran od tebe stvari, ki ne obstajajo nikjer razen v tebi.. Bil si z mano a ne jaz s Teboj …
-
A Ti si me klical in Tvoj klic je prebil mojo gluhoto…
»Dal si mi vstopiti v samega sebe.. Da ne bi gledal vase, sem se skril. A Ti si me odtrgal iz mojega skrivališča in me postavili predse, da sem videl, kako nevreden sem, kako deformiran, zamazan in umazan sem. ” Sredi boja sem se obrnil k svojemu dobrem prijatelju Allipiju in mu rekel: “Nevedni nam ugrabljajo nebesa, mi pa z vsem svojim znanjem razpravljamo z našim mesom.” Tako sem se nenadoma zjokal, ko sem se vprašal, kdaj bom nehal govoriti: “Jutri, jutri” … Nato sem zaslišal glas, ki je prihajal iz sosednje hiše … Glas, ki je rekel: “Vzemi in preberi. Vzemite in preberi!«
-
Bliskal in žarel si – in pregnal si mojo slepoto. Tako sem stekel do Svetega pisma, ga odprl in prebral prvo poglavje, na katerega je padel moj pogled. Pripadal je pismu Svetega Pavla Rimljanom in rekel tako: “Ne v orgijah in pijančevanju, ne v razuzdanosti in svobodnjaštvu, niti v prepirih in ljubosumju. Oblecite Gospoda Jezusa Kristusa «(Rim 13, 13f). Te besede so odmevale v meni. Zdelo se je, da jih je napisal nekdo, ki me pozna, ki je vedel za moje življenje.
-
Sladko si mi dehtel in srkal sem Tvoj vonj- koprnel po Tebi! Bog.. Ločiti se pomeni umreti, Komu približati se pomeni vstati, s Kom živeti pomeni živeti. Bog … Kdo bo pobegnil, in padel, Kdo se bo vrnit, te dvignil, na Koga se je treba nasloniti, da bi bil varen. Bog … Koga pozabiti je izgubiti, Koga iskati pomeni se preroditi, Koga poznati pomeni ga imeti. Tako sem odkril Boga in spoznal, da je globoko v meni on, v globini, je bil On, nevede, On, ki je goreče iskal moje srce.
-
Okusil sem te in sem te lačen in žejen. Dotaknil si se me in sedaj gorim za Tvoj Mir. »Bog začne živeti v tebi, kadar Ga ti začneš ljubiti!« V sebi sem videl nepremagljivo svetlobo, močno in svetlo! Kdor pozna Resnico, pozna to Luč. O Večna Resnica! Prava Ljubezen! Ti si moj Bog! Za Teboj sem vzdihoval dan in noč, odkar sem Te spoznal. In potem si mi pokazali, Kdo si. In izžareval si name svojo Moč, dajal si mi Tvojo Ljubezen!
-
Sedaj, Gospod ljubim samo Tebe. Sledim samo Tebi! Tebe samega iščem. Samo Zate gorim..!
-
Pozno sem Te vzljubil. Pozno sem Te vzljubil,o Lepota, večno davna, večno nova! Pozno sem Te vzljubil! Glej, ti si bil znotraj, in jaz zunaj, sem Te iskal in se metal v brezoblično in nelepo, pred lepoto vsega, kar si ustvaril. Bil si z mano in nisem bil s Teboj … Držale so me daleč od Tebe stvari, ki niso obstajale v tebi. Jokal si, jokal za menoj in razbil mojo gluhoto. Sijal si, sijal in Tvoja Svetloba je pregnala mojo slepoto. Dehtel je Tvoj vonj in srkal sem tvoj vonj, vzdihoval po Tebi in po Tebi koprnel. Okusil sem te, in sedaj sem lačen in žejen po Tebi. Dotaknil si se me in gorim in hrepenim po Tvojem Miru!
Sv. Avguštin Izpovedi 10,27 – za premišljevanje