2. vatikanski cerkveni zbor, ko pravi: »Marijino materinstvo v redu milosti neprestano traja … Vzeta namreč v nebesa te zveličavne naloge ni odložila, temveč nam z mnogotero priprošnjo še naprej pridobiva darove večnega življenja. V svoji materinski ljubezni se zavzema za brate svojega Sina, ki še potujejo in so v nevarnostih in stiskah, dokler ne bomo prišli v blaženo domovino« (C 62,1).
Še veliko bolj utemeljeno pa je, da preurejeni cerkveni koledar sedaj določa, naj bo spomin Marijinega brezmadežnega srca takoj na soboto po prazniku Jezusovega srca. Tako je vidnejša tesna povezanost med češčenjem Marijinega srca in pobožnostjo do Jezusovega srca. Lepo je to povezanost označena že v okrožnici Pija XII. o češčenju Jezusovega srca iz leta 1956: »Da bi iz češčenja Jezusovega srca na krščansko družino in na ves človeški rod tekle obilnejše koristi, naj si verniki prizadevajo, da bodo s tem češčenjem tesno združevali češčenje brezmadežnega Srca Matere božje.« Bog je namreč hotel, da je bila za izvršitev človeškega odrešenja prebl. Devica Marija neločljivo pridružena Jezusu Kristusu. Naše odrešenje se je izvršilo po ljubezni Jezusa Kristusa in po njegovem trpljenju tako, da je oboje najožje povezano z ljubeznijo in trpljenjem njegove matere.
Strle